Z vprašanjem uporabnika na forumu, sem se spomnil na problem priponk v Outlooku. Odkar imamo računalnike v vsaki pisarni se spominjam problemov uporabnikov (no čisto iskreno in popolnoma nič šovinistično – bolj uporabnic), ki ne najdejo dokumentov.
Večina se jih je vedno spominjala, da so dokument urejali sedaj pa ga nikjer ne najdejo. In kar je najhujše – dokument se tudi ne nahaja med nedavno odprtimi dokumenti v Word-u. Priznam, največkrat jim preprosto nisem verjel in sem mislil, da so se pač zmotili v imenu datoteke ali so vsebino posneli v neko drugo, že obstoječo datoteko ali pa celo kaj čisto tretjega.
Potem pa se je v večini primerov izkazalo, da so dokument zares oblikovali in shranili, a shranili so ga v neko mapo, za katero še nikoli niso slišali in ki se nahaja nekje na disku v podmapah, za katere niso še nikoli slišali…
Resnica pa je bila preprosto ta, da so dokument odprli v Outlooku in slednji ga vedno najprej shrani na disk. Ker pa ga na more kar nekam shraniti, ga shrani v začasno mapo in ta začasna mapa se nahaja nekje na sistemskem disku Oken…
In to se je dogajalo po celotnem podjetju iz dneva v dan. Vsem uporabnikom sem zmeraj govoril: »Vsako priponko najprej shranite v mapo ‘Moji dokumenti’ in jo potem obdelujte.«. Seveda me niso poslušali, kaj bi me uporabniki ko me niti moja lepša polovica ni – tudi njej sem vsake toliko in toliko časa iskal datoteke po diskih :)…
In ker v naših krajih očitno le nismo toliko za leseno žlico, temveč se to dogaja po našem celotnem (modrem) planetu, so se pri MS odločili, ter z Outlook 2010 začeli priponke shranjevati v ‘read-only’ načinu. To pomeni, da Outlook vsako datoteko, ki jo shrani v začasno mapo označi, da je samo za branje. Ko uporabnik takšno datoteko odpre, jo sicer lahko popravlja, a na isto mesto je ne more več shraniti – saj se tam že nahaja ta datoteka, ki pa je ni dovoljeno spreminjati.
In sedaj imajo vsi uporabniki, ki nas ne poslušajo (računalničarje namreč) nov problem, saj datoteke, ki jo v Outlooku neposredno odprejo, ne morejo shraniti na isto mesto in zato so prisiljeni, da jo shranijo nekam drugam – upajmo, da v mapo ‘Moji dokumenti’.
In zakaj ravno upam, da jo bodo shranili v mapo ‘Moji dokumenti’ ? Preprosto zato, ker vsako kolikor toliko »sposobno« podjetje izdeluje varne kopije podatkov in seveda nikoli ne kopira celotnega diska, temveč vedno mape ‘Moji dokumenti’ ter seveda še nekaj drugih map in podmap.
Za zaključek…
Seveda tudi to ni rešitev za naše nadebudne uporabnike, saj ima moja lepša polovica sedaj pač polno namizje dokumentov, ki jih je nekoč urejala – pač vsak dokument iz Outlooka (ali gmail-a) shrani kar na namizje – tako kot tudi mnogo drugih uporabnikov, ki jih poznam…
Ob tem pa se mi poraja zanimiva misel.
V večini primerov za red in čistočo doma še vedno skrbijo ženske in mize morajo biti vedno urejene. Tudi moja delovna miza mora biti lepa in urejena – pa čeravno bi jaz imel tam 3 računalnike in 200 kablov, pa kamero in fotoaparat, pa 10 knjig in 200 listov… Ne gre – mi ne pusti!
Po drugi strani pa imam na vseh diskih vse dokumente, programe in vso ostalo šaro prav lepo in smiselno urejene, namizje vseh računalnikov pa brez ene same ikone (no, tisti koš mi ponavadi sveti v kakšnem kotu zaslona). Kaj pa moja ženička? No ja; tam pa je vse, kar je lahko, na namizju in popolnoma neurejeno…
Očitno smo moški tako zelo leni, da se nam realnih stvari ne ljubi premikati, virtualne pa je preprosto premikati in jih pač premaknemo – očitno si le želimo urejenega sveta, a smo preveč leni…
PS: Če sem koga z zaključkom, užalil se mu iskreno opravičujem, to ni bil namen zaključka. Posploševanje ni nikoli pravično do vseh, a roko na srce, zapisano bolj ali manj kar velja 🙂