Elektronsko glasovanje

Včeraj sem se spet ujel v zanko elektronskih volitev in spet sem bil strogo proti in spet sem želel razložiti zakaj pa je to težko v par stavkih.

A navkljub vsemu bom v današnji kolumni poskušal zares na kratko in zares preprosto razložiti, zakaj smo računalničarji proti elektronskim volitvam. Pri razlagi ne bom uporabil nobenega strokovnega termina, temveč bom pisal z besedami, ki jih razume vsakdo. Ob tem pa bom veliko težav preprosto izpustil. Torej, težav je še mnogo več in tukaj bom izpostavil samo nekatere, ki pa so že dovolj, da sem strogo proti elektronskim volitvam.

Glasovanje od doma

Takoj lahko izločimo glasovanje od doma, iz domačega naslonjača, iz domačega računalnika. Glasovanje bi šlo iz mojega računalnika – preko interneta – na centralni strežnik. Glede na število vlomov in možnosti prestrezanja je ta opcija najslabša.

Protiargument so vedno – banke! Vsi že poslujemo z bankami preko interneta in vse je OK.

To je res. Vendar banka VE, kdo sem, in VE, kaj počnem. Pri glasovanju pa bi moral nekdo vedeti:

  • Da sem jaz in ne kdo drug (to bi šlo)
  • Da sem glasoval največ enkrat (to bi še šlo)
  • Kaj sem glasoval – no, tega pa ne sme vedeti – tega SPLOH ne sme vedeti (to pa ne gre več)

Glasovanje na volišču

Torej pridem na volišče in tam je računalnik, ki sprejme moj glas:

  • Kako naj vem, kakšna programska koda teče na tem računalniku?
    • Ja, odprtokodna, lahko jo pogledam – Super(!)
    • Kdo mi zagotavlja, da je na TEM računalniku programska oprema, ki sem jo jaz pogledal in sem z njo zadovoljen?
    • Vem, kar je digitalno podpisana in ima neko »HASH kodo«… Kaj pa je to? Rekel sem da ne bom uporabil strokovnih izrazov. Moja mama, ki glasuje, ve, kaj je to HASH koda?
  • Če sem zadovoljen s programsko kodo, kaj pa strojna oprema? Kaj, če programska koda sicer deluje OK in je ni nihče »popravljal«. Kdo mi zagotavlja, da se tisto, kar zapiše programska koda, potem res tudi zapiše na disk, in to NESPREMENJENO(!)?
    • Protiargument je list, ki ga dobim v roke in ga natisne računalnik. Ah, na listku je lahko napisano karkoli, računalnik lahko gor nariše sličico, pa sledenje še vedno ne pomeni, da je to res zapisal tudi na disk.

Tu se bom raje ustavil, saj bo stvar sicer predolga in je ne bo nihče bral.

Sedaj lahko imate še 100 protiargumentov. Pri vsakem protiargumentu pa se vedno vprašajte, koliko znanja bi moral imeti vsakdo, ki bi nadziral takšne volitve – VSAKDO!

Pri glasovanju z lističi pa imamo listke, zapečatene glasovalne skrinjice, predstavnike več političnih strank v ISTEM prostoru, in to je to. Temu lahko VSAKDO zaupa. In če mogoče ne zaupa nekemu konkretnemu volišču, je volišč po Sloveniji več 3000 in nekdo, ki goljufa, mora goljufati na 3000 voliščih z 10.000 udeleženimi ljudmi, ki razumejo glasovanje in vidijo lističe ter glasovalne skrinjice.

Ne hvala. Ostanimo pri listkih in 10.000 udeleženih ljudeh – takšnim volitvam najbolj zaupam, elektronskim volitvam ne bom zaupal nikoli, saj imam preveč znanja.

Using Vue SPA (created with webpack) in subfolder

There is a common use case where Vue SPA will run in some subfolder in production environment.

When you develop Vue app using Vue-cli all your links are targeting root folder. There are some topics on Vue forums about that problem but there are not complete, so here is a solution that works. I am not saying that it is the best or. only possible, but it works!

Solution:

I am using two index.html files. One for development (index.html) and the other for production (index_prod.html). Files are 95% the same, except some minor changes in index_prod.html. So, if this is basic index.html

<!DOCTYPE html>
<html>
  <head>
    <metacharset="utf-8">
    <metaname="viewport" content="width=device-width,initial-scale=1.0">
  </head>

  <body>
    <div id="app"></div>
    <!-- built files will be auto injected -->
    <script src="/static/config.js"></script>
  </body>
</html>

For production you must use base tag and change src link (if you need one!)

<!DOCTYPE html>
<html>
  <head>
    <strong>&lt;basehref="/sub-folder/" /&gt;</strong>
    &lt;metacharset="utf-8"&gt;
    &lt;metaname="viewport" content="width=device-width,initial-scale=1.0"&gt;
  &lt;/head&gt;
  
  &lt;body&gt;
    &lt;div id="app"&gt;&lt;/div&gt;
    &lt;!-- built files will be auto injected --&gt;
    &lt;script src="<strong>/sub-folder</strong>/static/config.js"&gt;&lt;/script&gt;
  &lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;

Because I am using index_prod for production I must inform webpack about that. So, I need to change webpack.prod.config.js, by adding template property to HtmlWebpackPlugin:
newHtmlWebpackPlugin({
  filename: config.build.index,
<strong>  template: 'index_prod.html',</strong>
  inject: true,
  ...

Next, I must inform webpack to use new public path, so I must again change webpack.prod.config.js, by adding publicPath property to webpackConfig.output:
output: {
  path: config.build.assetsRoot,
<strong>  publicPath: '/sub-folder/',</strong>
  filename:utils.assetsPath('js/[name].[chunkhash].js'),
  chunkFilename:utils.assetsPath('js/[id].[chunkhash].js')
},

Then I must inform router to use new public path, so I must add base property to router object
let router = new Router({
  routes: […]
  base: ‘/sub-folder/’,
  mode: ‘history’
})
And that’s it! Now I can copy DIST folder to /sub-folder/ on production.

Running C++ Builder 6.0 on new win 10

As my main source of income is still written in C++ Builder 6.0, I am stuck with it. Today I updated my system to Windows 10 (build 1709) and Builder refuses to run.

I was left with registry form and registration was not the solution. I just couldn’t register it.

To make the story short. Here is the solution:

  1. Open registry
  2. Delete LM value from HKCU\Software\Borland\C++Builder\6.0
  3. Export the whole key HKEY_CURRENT_USER\Software\Borland
  4. In exported file change \Software\ ==> \Software\Wow6432Node\
  5. Import changed registry file
  6. Reregister Borland C++ Builder

At it is working again! 🙂

PS: The solution is to move (copy) the whole Borland subtree to HKCU\Software\Wow6432Node\ subtree, because it is an old x86 app.

Skupinsko delo ali pomoč na daljavo

Po daljši odsotnosti, vam bom v današnjem prispevku predstavil dve zelo uporabni spletni storitvi, ki vam lahko pomagata pri skupinskem delu in/ali delu na daljavo.

Osebno obe orodji uporabljam, kadar pomagam uporabnikom na daljavo oz. kadar se pogovarjamo po telefonu pa je potrebno zraven še kaj narisati in/ali napisati.

Skupinsko pisanje – MoPad

V kolikor se znajdete v situaciji, ko je potrebno nekaj zapisati, uporabniki pa so raztreseni po pisarnah ali celo mestih (državah 😉 ) lahko uporabite orodje MoPad (https://etherpad.mozilla.org/)

Uporaba orodja (spletne strani) je skrajno preprosta. Ko pridete na omenjeno spletno stran imate na izbiro dva gumba. Z enim odprete javno beležko z drugim pa lahko stvari še malce bolj omejite oz. ustvarite delovno skupino.

Ko torej odprete novo beležko, s tem dobite edinstven spletni naslov (URL), ki seveda vsebuje osnovno ime spletne strani, ter avtomatično generirano ime vaše beležke (npr: https://etherpad.mozilla.org/bxYEgcJ3RU)

Vse kar morate narediti je da uporabnikom oz. sodelavcem posredujete omenjen spletni naslov in vsi bodo takoj videli vašo beležko in lahko pisali vanjo.

skupinsko_delo_1

Kot lahko hitro vidite je zaslon razdeljen na 4 dele:

  1. Zgoraj imate orodja za preprosto urejanje besedila
  2. Večji del zaseda beležka, kamor lahko pišete
  3. Desno zgoraj lahko vsak uporabnik zapiše svoje ime in s tem dobi svojo barvo
  4. Desno spodaj pa lahko uporabniki tudi govorite »chatate«, ne da bi pri tem pokvarili besedilo v beležki

Skupinsko risanje – WhiteBoard Fox

Arhitekturno enakovredno orodje za risanje pa se imenuje WhiteBoardFox in domuje na naslovu (http://whiteboardfox.com/). Ideja je povsem enakovredna že predstavljeni, le da v tem primeru uporabniki ne vpisujemo teksta (no seveda ga tuli lahko), temveč skupaj rišemo.

Tudi uporaba je enakovredna. Odprete novo risalno ploščo (delavno tablo) in njen naslov posredujete ostalim. S tem se lahko tudi ostali pridružijo skupini in skupaj ustvarite skico.

skupinsko_delo_2

In še najlepše…

Ker vse deluje v spletnem brskalniku lahko orodji uporabljate tako na računalniku, kot tablicah, telefonih in ostalih napravah, ki so povezane v splet in imajo spletne brskalnike.

PROSIM pomagajte,

Današnja tematika resnično nima popolnoma nobene zveze z računalništvom, saj gre za nekaj čisto drugega. Danes bi vas prosil za konkretno pomoč ljudem v stiski.

Ob poplavah v Srbiji, Bosni in na Hrvaškem smo pokazali, da znamo pomagati. Tudi v Celju smo in še zbiramo prispevke (https://twitter.com/MPrtenja/status/468287544015482880)  za pomoč vsem ljudem v stiski, a tako kot se počasi umikajo vode, se tudi novice umikajo iz glavnih strani spleta.

V dnevih poplave sva se z ženo povezala z dolgoletno prijateljico Marto Razboršek, ki jo verjetno poznate tudi z malih zaslonov, saj deluje kot novinarka na področju bivše Jugoslavije, predvsem Srbije. Prosila sva jo za naslov konkretnih ljudi, ki bi potrebovali pomoč, saj tako pomoč zares pride v prave roke.

Marta se je javila in poslala sledečo zgodbo:


marta

Lep pozdrav,

pozivam vse, ki ste pripravljeni individualno pomagati družini, ki je izgubila v nedavnih poplavah vse, da se odzovete.

Petčlanska družina Crnogorac iz Belega Polja v Obrenovcu je bila poplavljena med prvimi, voda pa se je prav v tem naselju zadržala do danes, kar pomeni, da je njihova hiša uničena do temeljev. 

Zatočišče so zato našli med prvimi, v hotelu Slavija, od koder so jih z ostalimi brezdomci pred tednom dni preselili v barakarsko naselje Krnjača v bližini Pančeva, kjer so razmere skorajda nevzdržne. Naselje je bilo namreč leta zatočišče za interno razseljene osebe s Kosova, oblastem pa vmesno čiščenje in obnova zarjavelih sanitarij ni uspela. 

V tem naselju so ob selitvi iz Slavije dejansko ostali zgolj tisti, ki nimajo več kam, pa tudi ne dovolj sredstev, da bi si poiskali bivališče. Toplih obrokov ne dobivajo več, tako, da je tudi v tem smislu življenje tam izjemno težko.

Družino sem po naključju spoznala med snemanjem kuharja Van Veena v hotelu Slavija in z njo ostala v stiku. Radenka in mož imata tri otroke, dečka starega pet let in pol, hčerko staro osem let in sina, starega devet let in pol. Vse kar imajo, je nekaj vrečk obleke in obutve, ki so jo dobili od Rdečega križa.

Radenka

Radenka je bila že begunka – iz Bosne in Hercegovine, zato je enkrat že ostala brez vsega. Tudi tokrat je povratek nemogoč. 

Zato vas v svojem imenu in v imenu družine vljudno prosim, če ste pripravljeni kar koli individualno finančno prispevati, da to storite na Radenkin devizni račun, za katerega je na moj predlog pridobila tudi swift kodo.


RADENKA CRNOGORAC

Belopoljska 59 G
11500 Obrenovac
Srbija

Swift je RZBSRSBG
Številka računa je: RS35 2650 2200 0005 561 469



Pomoč bo vsaj v začetni fazi družini pomagala vsaj, da najame manjše stanovanje in da lahko začne vsaj minimalno dostojno življenje.

Hvala,

Marta Razboršek

V kolikor lahko, vas tudi jaz osebo prosim za pomoč družini in vam zagotavljam da bo pomoč zares prišla tja.

V življenju prej ali slej pridemo do točke, ko ugotovimo, da ni pomembno s kako velikim avtomobilom se vozimo in v kako veliki hiši živimo, temveč samo koliko ljudi smo se z našim življenjem dotaknili. Samo s tem dobi naše življenje globji smisel in pomen.

Hvala!

PS: Omenjena banka na žalost ni v SEPA območju zato plačilo ni tako trivialno kot sicer. Prosim ne obupajte.

Hitrost računalnika in “virtualne živalice”

Današnji prispevek nima hude uporabne vrednosti, ponuja pa zanimiv pogled na moč današnjih računalnikov.

V zadnji številki reviji ŽIT (Življenje in tehnika) je tudi članek o evolucijskih algoritmih. Ker se s to vedo računalništva nisem ukvarjal vse od programiranja prvih preprostih programov in posledično tki. ‘Igre življenja’, sem članek z veseljem prebral.

Čisto tako vmes: ‘Igra življenja’ je zelo preprost računalniški algoritem, kjer je svet predstavljen kot 2D mreža. V vsakem polju na mreži lahko »živi« organizem. V kolikor je ob njem še en organizem, potem naslednjo generacijo preživita oba in mogoče ustvarita novega potomca, če ob njem ni nobenega organizma potem pogine zaradi osamljenosti, če je ob njem preveč organizmov pogine zaradi prenaseljenosti… V glavnem, kot programer imate na voljo različne pogoje in s tem nadzorujete kako »vaš svet« živi.

Če se torej povrnem k tematiki. Ko sem prebral članek, ki je sicer resnici na ljubo čisto prekratek in ne pove kaj veliko, me je prešinilo vprašanje: “Kako hitro pa lahko kaj dandanes simuliramo življenje v računalniku?”.

V svetu evolucije ima mati narava pač na voljo generacije živih biti, da se »izživlja« nad njimi in nad nekaterimi lahko to hitro počne (recimo vinske mušice imajo zelo kratko življenjsko dobo in zato lahko ima vsak dan novo generacijo). Po drugi strani pa ljudje potrebujemo kar 20 let za novo generacijo (no dandanes se to pomika proti 30 let). Kako hitro pa lahko dandanašnji računalnik torej simulira življenje oz. posamezne generacije?

Seveda je to čisto presplošno vprašanje in odgovora nanj niti ne gre iskati, saj je predvsem pomembno koliko dela mora opraviti nek algoritem da ustvari novo generacijo. To vprašanje je torej presplošno, je pa zanimivo kako hitri pa so današnji računalniki v primerjavi z nečim, kar je nam blizu oz. s čimer se lahko poistovetimo.

V našem svetu je nekako 1 sekunda minimalni čas neke akcije. Predpostavimo torej da sestavljamo kocke in vsako sekundo smo sposobni zložiti dve kocki. Sedaj pa si predstavljajo računalnik, ki ravno tako opravlja neke naloge in v neki enoti je sposoben opraviti minimalno delo. Kakšna je torej tista minimalna enota v kateri je računalnik sposoben opraviti neko delo?

V računalniku je glavno božanstvo »ura«, ki udarja in vsak udarec ure (CPU cikel), računalnik izvede eno operacijo. (Seveda to spet ni čisto res, saj je dandanašnji računalnik sposoben v enem ciklu narediti celo več kot 1 operacijo a pustimo takšne »malenkosti« in se osredotočimo na zanimivosti). Hitrost računalnika pa merimo ravno v hitrosti njegove ure in hitrejša kot je ura hitrejši je računalnik (spet ne bodimo dlakocepski!).

No in sedaj si končno poglejmo kako hitro tiktaka nek čisto povprečen računalnik. V času pisanja tega prispevka lahko za 200EUR kupimo namizni računalnik, ki tiktaka s hitrostjo 3,6GH. Torej 3,g »gigahercov« ali 3.600.000.000 cikov na sekundo! Računalnik za 200EUR torej v eni sekundi opravi vsaj 3600 milijonov operacij.

Seveda pa računalnik ne more oz. vsaj ni smiselno da dela kar nekaj brezveze zato mora navodila, kaj naj počne, dobivati iz svoje okolice. Predstavljamo si, da je računalnik človek, ki sedi za mizo in opravlja pisarniško delo, ki je zapisano na listih, listi pa se nahajajo na njegovi mizi, v predalih mize, v omarah v sobi, v drugih sobah, v drugih hišah, v drugih mestih…. Na drugih planetih.

Računalniku najbližje so njegovi registri, ki jih ni ravno veliko (nekaj 10) in od njih dobi nov list v enem samem ciklu – to je torej enakovredno listu na mizi. Naslednje področje, ki mu lahko dostavi list je tki. L1 predpomnilnik. Do njega potrebuje 4 cikle in to bi predstavljalo predal ob mizi. Potem je L2 predpomnilnik do katerega potrebuje 10 ciklov, pa L3 predpomnilnik, do katerega potrebuje 70 ciklov in šele potem pride tisto, ker vsi poznate – to je glavni pomnilnik računalnika (famozni RAM) in za dostop do njega potrebuje računalnik nekaj 100 ciklov.

Da bi se ni izgubljali v besedilu si poglejmo kar tabelo z dostopi. Seveda so vsi podatki v tabeli približni (za vse »ne-fizike« še hitra ponovitev časovnih enot: 1s = 1.000 ms (milisekund) == 1.000.000 mikrosekund = 1.000.000.000 ns (nanosekund))

Dostop Št. cikov Porabljen čas
Register 1 0,3ns
L1 predpom. 4 1,2ns
L2 predpom. 10 3ns
L3 predpom. 70 21ns
RAM 400 120ns
SSD disk 400.000 120.000ns
»navaden« disk 15.000.000 4,5ms

Ok. S to tabelo smo izčrpali vse, ki računalniku lahko dajejo ukaze in se nahajajo v njegovi škatli. Ob tem pa smo uvideli tudi, da je razmišljanje v ciklih utrujajoče, zato se preusmerimo samo na čas in si poglejmo dostop do drugih računalnikov in interneta

Dostop Porabljen čas
Register 0,3ns
L1 predpom. 1,2ns
L2 predpom. 3ns
L3 predpom. 21ns
RAM 120ns
SSD disk 120.000ns
»navaden« disk 4,5ms
mrežni disk 10ms
Strežnik SIOL 20ms
Strežnik v Ameriki 200ms

In sedaj je čas, da vam predstavim glavno tabelo, ki me je tudi vodila v zapis tega prispevka. Povrnimo se torej na analogijo živih bitij, ki bi živela virtualno življenje v vašem računalniku. In privzamimo, da je en cikel v računalniku pač 1 sekunda njihovega življenja.

Dostop Računalnik Virtualno bitje
Register 0,3ns 1s
L1 predpom. 1,2ns 4s
L2 predpom. 3ns 10s
L3 predpom. 21ns 1min
RAM 120ns 7min
SSD disk 120.000ns 4,5dni
»navaden« disk 4,5ms 173dni
Mrežni disk 10ms 1 leto
Strežnik SIOL 20ms 2leti
Strežnik v Ameriki 200ms 20let

Naše virtualno bitjece mora torej kar 20let čakati, da dobi podatek iz strežnika v Ameriki 🙂

Kaj sem vam sploh želel prikazati s to analogijo? Ne vem sicer ali mi je uspelo, a želel sem vam prikazati, kako smo ljudje povsem nesposobni dojemati razmerje količin kadar so slednje nepredstavljivo majhne ali nepredstavljivo velike. S stališča računalnika je dostop do registra in dostop do strežnika v Ameriki sorazmerno kot 1 sekundna proti 20 letom!

Virtualna bitja torej živijo zelooo hitro. Mogoče še ena zelo zanimiva primerjava.

Moj delovni računalnik se prestarta v 15 sekundah. Če torej virtualno bitje, ki živi v mojem računalniku in katerega ena sekunda življenja predstavlja 1 cikel mojega računalnika (ki je mimogrede, samohvala!, še hitrejši od prej predstavljenega) uspavamo, ko se računalnik ugasne; koliko čase preteče, ko se računalnik spet zbudi?

Analogija je torej sledeča. Ko se računalnik ugasne se podatki o virtualnih bitjih shranijo na disk in ko se računalnik prižge, se podatki o virtualnih bitjih zopet preberejo ter bitja zopet oživijo. Kot, da bi nas uspavali in potem bi z vesoljsko ladjo potovali daleč vstran, nakar bi nas zopet prebudili. Kot rečeno, traja zagon mojega računalnika 15 sekund, kar je torej 15.000.000.000 ns oz. 45.000.000.000 sekund v življenju virtualnega bitja oz. 1400 let!

Za virtualna bitja mojega računalnika traja torej ponovni zagon računalnika 1400 let. Zanimivo!

Univerzalni temeljni dohodek (UDT)

Zaradi drugih obveznosti mi je malce zmanjkalo časa za vzdrževanje bloga in zato sem razmišljal, da je čas za malce drugačno objavo.

Tako se danes ne bom posvetil računalniški tematiki, temveč socialni. Že nekaj časa se tudi v Sloveniji pogovarjamo o tki. univerzalnem temeljnem dohodeku (UTD). Ideja ni nova, a družba je že tako napredovala, da jo lahko tudi uresničimo.

Kaj je UDT?

Temeljni dohodek je dohodek, brezpogojno dodeljen vsem na individualni osnovi brez preverjanja premoženjskega stanja in brez delovne zahteve. Je oblika zagotovila minimalnega dohodka, ki se od obstoječih oblik v različnih evropskih državah razlikuje na tri pomembne načine:

  1. izplačuje se posameznikom in ne gospodinjstvom;
  2. izplačuje se ne glede na kakršenkoli dohodek iz drugih virov;
  3. izplačuje se brez zahteve po opravljanju kakršnegakoli dela ali pripravljenosti sprejeti ponujeno službo.

Prosim premislite, prebrskajte sami. To ni podpora lenuhom to je pot v boljši in pravičnejši svet.

Če se strinjate z mano (in seveda mnogimi drugimi) vas prosim, da idejo podprete s podpisom, ki bo omogočil vložitev pobude v kolesje EU.

Predstavitveni film (za SLO podnapise kliknite spodaj oznako CC (ob spodnjem desnem robu videa)): https://www.youtube.com/watch?v=zru79jcVTt4

Stran za podporo in podpis: http://basicincome2013.eu/ubi/sl/

Hvala!

Dodatek (31.10.2013 – dan varčevanja!)

Za vse, ki se še niste odločili

Skupno delo

Kot že ptički čivkajo je Microsoft v novi različici MS podprl skupinsko delo več uporabnikov na istem dokumentu. Osebno se mi to zdi uporabna možnost in dodatek novi pisarni ki pa ima en velik problem… Vsi ljudje še namreč nimate najnovejše MS pisarne… Pa tudi tako hitro je še ne bodo/boste imeli.

V vmesen času pa lahko podobno – seveda zelo okrnjeno – a vseeno zelo uporabno možnost skupinskega urejanja dokumenta izkusite povsem zastonj in povsem internetno – torej brez potrebe kakršne koli instalacije na lokalni računalnik- kar hkrati pomeni tudi uporabo z različnimi napravami in različnimi operacijskimi sistemi.

Programska oprema se imenuje MoPad in nastaja pod okriljem Mozzila fundacije, dosegljivo pa je na spletni strani https://etherpad.mozilla.org/.

Preizkusite ne bo vam žal…

Nova okna imajo logotip ;)

Počasi se pribljižuje čas, ko nas bo MS “obdaril” z novo različico Oken – Windows 8… (prvi del predstavitve (nekje od pete minute dalje), drugi del predstavitve), a današnji blog je posvečen logotipu.

Včeraj so namreč izbrali novi logotip, ki ga predstavljam spodaj. Hkrati pa predstavljam tudi vse dosedanje logotipe Oken in hm… meni je obstoječ bolj všeč :)… Je pa res da se vračajo k osnovam, k prvim oknom…

Windows 7

Windows Vista

Windows XP

Windows 2000

Windows 98

Windows 3.1

Windows 1.0

Protesti proti ACTA

Danes sem se udeležil protestov v Mariboru. Priznati moram, da sem bil kar malce razočaran, saj menim da so protestniki napačno razumeli problem in ga pravzaprav potencirajo!

Ideja ACTA je v zaščiti avtorjev in ta ideja ni slaba. Avtorji potrebujejo (potrebujemo) neke vrste zaščito… Povsem zgrešena je izvedba!

Zatorej na protestih ne smemo vpiti, da smo vsi pirati – to je voda na mlin ljudi, ki so sprejeli ACTA-o!

Za dobro razjasnitev pojmov, proti čemu se borimo, vam lahko predlagam izjemno predavanje, ki pa na žalost ni podnaslovljeno v našem prelepem jeziku, zatorej ga morate poslušati in brati v angleščini ali kakšnem drugem “svetovnem” jeziku. A zagotovo je to ZELO DOBRO unovčenih 14 minut vašega življenja…“Defend our freedom to share or why sopa is a bad idea”

Preden lahko nastopimo proti nekomu se moramo dobro podučiti kaj je pravi problem, kje je težava in razumeti moramo zakaj je do problema prišlo, saj problem zares obstaja… In dokler si bomo pred problemom zatiskali oči, dokler ne bomo tudi sami naredili kaj bo zabavna industrija pritiskala in vsakdo, ki bo jasno kršil pravila jim bo pomagal. Če se torej ne strinjate z zabavno industrijo ji ne pomagajte in se od nje oddaljite. Ne kopirajte in glejte njenih filmov, njene glasbe… Če ne želite biti del sistema si izločite in tako jih boste najbolj kaznovali!

Zato ker ljudje napačno menijo, da imajo pravico kopirati najnovejše Hollywoodske uspešnice nam industrija grozi, da bo zaprla wikipedijo, TED in še 1000000 drugih strani ki izobražujejo in ne kradejo – TO JE PROBLEM ACTA!

A kot že rečeno več v 14 minutah izobraževanja!