MS Office blog – Page 2 – Vse in še več o Word-u, Excelu, Power Point-u in VBA

Skupinsko delo ali pomoč na daljavo

Po daljši odsotnosti, vam bom v današnjem prispevku predstavil dve zelo uporabni spletni storitvi, ki vam lahko pomagata pri skupinskem delu in/ali delu na daljavo.

Osebno obe orodji uporabljam, kadar pomagam uporabnikom na daljavo oz. kadar se pogovarjamo po telefonu pa je potrebno zraven še kaj narisati in/ali napisati.

Skupinsko pisanje – MoPad

V kolikor se znajdete v situaciji, ko je potrebno nekaj zapisati, uporabniki pa so raztreseni po pisarnah ali celo mestih (državah 😉 ) lahko uporabite orodje MoPad (https://etherpad.mozilla.org/)

Uporaba orodja (spletne strani) je skrajno preprosta. Ko pridete na omenjeno spletno stran imate na izbiro dva gumba. Z enim odprete javno beležko z drugim pa lahko stvari še malce bolj omejite oz. ustvarite delovno skupino.

Ko torej odprete novo beležko, s tem dobite edinstven spletni naslov (URL), ki seveda vsebuje osnovno ime spletne strani, ter avtomatično generirano ime vaše beležke (npr: https://etherpad.mozilla.org/bxYEgcJ3RU)

Vse kar morate narediti je da uporabnikom oz. sodelavcem posredujete omenjen spletni naslov in vsi bodo takoj videli vašo beležko in lahko pisali vanjo.

Kot lahko hitro vidite je zaslon razdeljen na 4 dele:

Zgoraj imate orodja za preprosto urejanje besedila
Večji del zaseda beležka, kamor lahko pišete
Desno zgoraj lahko vsak uporabnik zapiše svoje ime in s tem dobi svojo barvo
Desno spodaj pa lahko uporabniki tudi govorite »chatate«, ne da bi pri tem pokvarili besedilo v beležki

Skupinsko risanje – WhiteBoard Fox

Arhitekturno enakovredno orodje za risanje pa se imenuje WhiteBoardFox in domuje na naslovu (http://whiteboardfox.com/). Ideja je povsem enakovredna že predstavljeni, le da v tem primeru uporabniki ne vpisujemo teksta (no seveda ga tuli lahko), temveč skupaj rišemo.

Tudi uporaba je enakovredna. Odprete novo risalno ploščo (delavno tablo) in njen naslov posredujete ostalim. S tem se lahko tudi ostali pridružijo skupini in skupaj ustvarite skico.

In še najlepše…

Ker vse deluje v spletnem brskalniku lahko orodji uporabljate tako na računalniku, kot tablicah, telefonih in ostalih napravah, ki so povezane v splet in imajo spletne brskalnike.

PROSIM pomagajte,

Današnja tematika resnično nima popolnoma nobene zveze z računalništvom, saj gre za nekaj čisto drugega. Danes bi vas prosil za konkretno pomoč ljudem v stiski.

Ob poplavah v Srbiji, Bosni in na Hrvaškem smo pokazali, da znamo pomagati. Tudi v Celju smo in še zbiramo prispevke (https://twitter.com/MPrtenja/status/468287544015482880) za pomoč vsem ljudem v stiski, a tako kot se počasi umikajo vode, se tudi novice umikajo iz glavnih strani spleta.

V dnevih poplave sva se z ženo povezala z dolgoletno prijateljico Marto Razboršek, ki jo verjetno poznate tudi z malih zaslonov, saj deluje kot novinarka na področju bivše Jugoslavije, predvsem Srbije. Prosila sva jo za naslov konkretnih ljudi, ki bi potrebovali pomoč, saj tako pomoč zares pride v prave roke.

Marta se je javila in poslala sledečo zgodbo:

Lep pozdrav,

pozivam vse, ki ste pripravljeni individualno pomagati družini, ki je izgubila v nedavnih poplavah vse, da se odzovete.

Petčlanska družina Crnogorac iz Belega Polja v Obrenovcu je bila poplavljena med prvimi, voda pa se je prav v tem naselju zadržala do danes, kar pomeni, da je njihova hiša uničena do temeljev.

Zatočišče so zato našli med prvimi, v hotelu Slavija, od koder so jih z ostalimi brezdomci pred tednom dni preselili v barakarsko naselje Krnjača v bližini Pančeva, kjer so razmere skorajda nevzdržne. Naselje je bilo namreč leta zatočišče za interno razseljene osebe s Kosova, oblastem pa vmesno čiščenje in obnova zarjavelih sanitarij ni uspela.

V tem naselju so ob selitvi iz Slavije dejansko ostali zgolj tisti, ki nimajo več kam, pa tudi ne dovolj sredstev, da bi si poiskali bivališče. Toplih obrokov ne dobivajo več, tako, da je tudi v tem smislu življenje tam izjemno težko.

Družino sem po naključju spoznala med snemanjem kuharja Van Veena v hotelu Slavija in z njo ostala v stiku. Radenka in mož imata tri otroke, dečka starega pet let in pol, hčerko staro osem let in sina, starega devet let in pol. Vse kar imajo, je nekaj vrečk obleke in obutve, ki so jo dobili od Rdečega križa.

Radenka je bila že begunka – iz Bosne in Hercegovine, zato je enkrat že ostala brez vsega. Tudi tokrat je povratek nemogoč.

Zato vas v svojem imenu in v imenu družine vljudno prosim, če ste pripravljeni kar koli individualno finančno prispevati, da to storite na Radenkin devizni račun, za katerega je na moj predlog pridobila tudi swift kodo.

RADENKA CRNOGORAC

Belopoljska 59 G
11500 Obrenovac
Srbija

Swift je RZBSRSBG
Številka računa je: RS35 2650 2200 0005 561 469

Pomoč bo vsaj v začetni fazi družini pomagala vsaj, da najame manjše stanovanje in da lahko začne vsaj minimalno dostojno življenje.

Hvala,

Marta Razboršek

V kolikor lahko, vas tudi jaz osebo prosim za pomoč družini in vam zagotavljam da bo pomoč zares prišla tja.

V življenju prej ali slej pridemo do točke, ko ugotovimo, da ni pomembno s kako velikim avtomobilom se vozimo in v kako veliki hiši živimo, temveč samo koliko ljudi smo se z našim življenjem dotaknili. Samo s tem dobi naše življenje globji smisel in pomen.

Hvala!

PS: Omenjena banka na žalost ni v SEPA območju zato plačilo ni tako trivialno kot sicer. Prosim ne obupajte.

Hitrost računalnika in “virtualne živalice”

Današnji prispevek nima hude uporabne vrednosti, ponuja pa zanimiv pogled na moč današnjih računalnikov.

V zadnji številki reviji ŽIT (Življenje in tehnika) je tudi članek o evolucijskih algoritmih. Ker se s to vedo računalništva nisem ukvarjal vse od programiranja prvih preprostih programov in posledično tki. ‘Igre življenja’, sem članek z veseljem prebral.

Čisto tako vmes: ‘Igra življenja’ je zelo preprost računalniški algoritem, kjer je svet predstavljen kot 2D mreža. V vsakem polju na mreži lahko »živi« organizem. V kolikor je ob njem še en organizem, potem naslednjo generacijo preživita oba in mogoče ustvarita novega potomca, če ob njem ni nobenega organizma potem pogine zaradi osamljenosti, če je ob njem preveč organizmov pogine zaradi prenaseljenosti… V glavnem, kot programer imate na voljo različne pogoje in s tem nadzorujete kako »vaš svet« živi.

Če se torej povrnem k tematiki. Ko sem prebral članek, ki je sicer resnici na ljubo čisto prekratek in ne pove kaj veliko, me je prešinilo vprašanje: “Kako hitro pa lahko kaj dandanes simuliramo življenje v računalniku?”.

V svetu evolucije ima mati narava pač na voljo generacije živih biti, da se »izživlja« nad njimi in nad nekaterimi lahko to hitro počne (recimo vinske mušice imajo zelo kratko življenjsko dobo in zato lahko ima vsak dan novo generacijo). Po drugi strani pa ljudje potrebujemo kar 20 let za novo generacijo (no dandanes se to pomika proti 30 let). Kako hitro pa lahko dandanašnji računalnik torej simulira življenje oz. posamezne generacije?

Seveda je to čisto presplošno vprašanje in odgovora nanj niti ne gre iskati, saj je predvsem pomembno koliko dela mora opraviti nek algoritem da ustvari novo generacijo. To vprašanje je torej presplošno, je pa zanimivo kako hitri pa so današnji računalniki v primerjavi z nečim, kar je nam blizu oz. s čimer se lahko poistovetimo.

V našem svetu je nekako 1 sekunda minimalni čas neke akcije. Predpostavimo torej da sestavljamo kocke in vsako sekundo smo sposobni zložiti dve kocki. Sedaj pa si predstavljajo računalnik, ki ravno tako opravlja neke naloge in v neki enoti je sposoben opraviti minimalno delo. Kakšna je torej tista minimalna enota v kateri je računalnik sposoben opraviti neko delo?

V računalniku je glavno božanstvo »ura«, ki udarja in vsak udarec ure (CPU cikel), računalnik izvede eno operacijo. (Seveda to spet ni čisto res, saj je dandanašnji računalnik sposoben v enem ciklu narediti celo več kot 1 operacijo a pustimo takšne »malenkosti« in se osredotočimo na zanimivosti). Hitrost računalnika pa merimo ravno v hitrosti njegove ure in hitrejša kot je ura hitrejši je računalnik (spet ne bodimo dlakocepski!).

No in sedaj si končno poglejmo kako hitro tiktaka nek čisto povprečen računalnik. V času pisanja tega prispevka lahko za 200EUR kupimo namizni računalnik, ki tiktaka s hitrostjo 3,6GH. Torej 3,g »gigahercov« ali 3.600.000.000 cikov na sekundo! Računalnik za 200EUR torej v eni sekundi opravi vsaj 3600 milijonov operacij.

Seveda pa računalnik ne more oz. vsaj ni smiselno da dela kar nekaj brezveze zato mora navodila, kaj naj počne, dobivati iz svoje okolice. Predstavljamo si, da je računalnik človek, ki sedi za mizo in opravlja pisarniško delo, ki je zapisano na listih, listi pa se nahajajo na njegovi mizi, v predalih mize, v omarah v sobi, v drugih sobah, v drugih hišah, v drugih mestih…. Na drugih planetih.

Računalniku najbližje so njegovi registri, ki jih ni ravno veliko (nekaj 10) in od njih dobi nov list v enem samem ciklu – to je torej enakovredno listu na mizi. Naslednje področje, ki mu lahko dostavi list je tki. L1 predpomnilnik. Do njega potrebuje 4 cikle in to bi predstavljalo predal ob mizi. Potem je L2 predpomnilnik do katerega potrebuje 10 ciklov, pa L3 predpomnilnik, do katerega potrebuje 70 ciklov in šele potem pride tisto, ker vsi poznate – to je glavni pomnilnik računalnika (famozni RAM) in za dostop do njega potrebuje računalnik nekaj 100 ciklov.

Da bi se ni izgubljali v besedilu si poglejmo kar tabelo z dostopi. Seveda so vsi podatki v tabeli približni (za vse »ne-fizike« še hitra ponovitev časovnih enot: 1s = 1.000 ms (milisekund) == 1.000.000 mikrosekund = 1.000.000.000 ns (nanosekund))

Dostop	Št. cikov	Porabljen čas
Register	1	0,3ns
L1 predpom.	4	1,2ns
L2 predpom.	10	3ns
L3 predpom.	70	21ns
RAM	400	120ns
SSD disk	400.000	120.000ns
»navaden« disk	15.000.000	4,5ms

Ok. S to tabelo smo izčrpali vse, ki računalniku lahko dajejo ukaze in se nahajajo v njegovi škatli. Ob tem pa smo uvideli tudi, da je razmišljanje v ciklih utrujajoče, zato se preusmerimo samo na čas in si poglejmo dostop do drugih računalnikov in interneta

Dostop	Porabljen čas
Register	0,3ns
L1 predpom.	1,2ns
L2 predpom.	3ns
L3 predpom.	21ns
RAM	120ns
SSD disk	120.000ns
»navaden« disk	4,5ms
mrežni disk	10ms
Strežnik SIOL	20ms
Strežnik v Ameriki	200ms

In sedaj je čas, da vam predstavim glavno tabelo, ki me je tudi vodila v zapis tega prispevka. Povrnimo se torej na analogijo živih bitij, ki bi živela virtualno življenje v vašem računalniku. In privzamimo, da je en cikel v računalniku pač 1 sekunda njihovega življenja.

Dostop	Računalnik	Virtualno bitje
Register	0,3ns	1s
L1 predpom.	1,2ns	4s
L2 predpom.	3ns	10s
L3 predpom.	21ns	1min
RAM	120ns	7min
SSD disk	120.000ns	4,5dni
»navaden« disk	4,5ms	173dni
Mrežni disk	10ms	1 leto
Strežnik SIOL	20ms	2leti
Strežnik v Ameriki	200ms	20let

Naše virtualno bitjece mora torej kar 20let čakati, da dobi podatek iz strežnika v Ameriki 🙂

Kaj sem vam sploh želel prikazati s to analogijo? Ne vem sicer ali mi je uspelo, a želel sem vam prikazati, kako smo ljudje povsem nesposobni dojemati razmerje količin kadar so slednje nepredstavljivo majhne ali nepredstavljivo velike. S stališča računalnika je dostop do registra in dostop do strežnika v Ameriki sorazmerno kot 1 sekundna proti 20 letom!

Virtualna bitja torej živijo zelooo hitro. Mogoče še ena zelo zanimiva primerjava.

Moj delovni računalnik se prestarta v 15 sekundah. Če torej virtualno bitje, ki živi v mojem računalniku in katerega ena sekunda življenja predstavlja 1 cikel mojega računalnika (ki je mimogrede, samohvala!, še hitrejši od prej predstavljenega) uspavamo, ko se računalnik ugasne; koliko čase preteče, ko se računalnik spet zbudi?

Analogija je torej sledeča. Ko se računalnik ugasne se podatki o virtualnih bitjih shranijo na disk in ko se računalnik prižge, se podatki o virtualnih bitjih zopet preberejo ter bitja zopet oživijo. Kot, da bi nas uspavali in potem bi z vesoljsko ladjo potovali daleč vstran, nakar bi nas zopet prebudili. Kot rečeno, traja zagon mojega računalnika 15 sekund, kar je torej 15.000.000.000 ns oz. 45.000.000.000 sekund v življenju virtualnega bitja oz. 1400 let!

Za virtualna bitja mojega računalnika traja torej ponovni zagon računalnika 1400 let. Zanimivo!

Spet DropBox

Že skoraj tri leta je minilo odkar sem opisal, tedaj še ne tako zelo znano, spletno storitev Dropbox. Ker je prispevek še vedno popularen (glede na statistko obiska) vam bom danes pokazal še kako iz, že teko zelo dobre storitve, mogoče iztisniti še več.

Ko si torej začnete uporabljati DropBox, slej ali prej želite kakšno sliko, datoteko, film… deliti tudi s kom drugim. Tedaj v DropBox-u izberete opcijo ‘Copy public link’ in storitev vam pove preko katere javne povezave bodo lahko tudi drugi uporabniki prišli do vaše datoteke.

V mojem primeru sem na splet dal sliko konja in v kolikor zahtevam povezavo, mi DropBox vrne tole: https://www.dropbox.com/s/oxg08i5gz04wnxp/horse.jpg?dl=0. Kot vidite je to navadna spletna povezava in če kliknete nanjo boste v brkljalnik naložili sliko konja.

Obstaja pa še ena opcija in sicer, da na konec povezave dodate ?dl=1, v tem primeru brkljalnik ne bo poskušal odpreti datoteke, temveč jo bo uporabniku vedno kar naložil (“dovnlovdal”; kot temu pravimo dandanes)

https://www.dropbox.com/s/oxg08i5gz04wnxp/horse.jpg?dl=1

Avtomatično številčenje v Word-u (III. del)

V prvem in drugem delu sem pokazal kako v Wordu deluje avtomatično številčenje, v zadnjem blogu te serije, pa bom pokazal kako številčiti poljubne elemente in seveda kako v Word-u številčiti slike kot 10a, 10b.

Poljubno številčenje

Za uporabo avtomatičnega številčenja nam ni potrebno poseči po bolj ali manj skritih oknih Worda, temveč lahko polje preprosto vstavimo sami. Ko želimo nek element oštevilčiti se postavimo na trak Vstavljanje in iz opcije Hitri deli izberemo Polje…

Odpre so novo okno za vstavljanje polj:
V oknu poiščemo polje SEQ, mu zgoraj dodamo poljubno oznako (npr. člen) in že imamo novo avtomatično številčenje. V tem primeru bi torej lahko avtomatično številčili člene v nekem pravnem dokumentu.

Obstaja pa še hitrejše vrivanje formul in to preprosto tako, da pritisnete kombinacijo CTRL + F9 in formulo vpišete.

Številčenje slik kot 10a, 10b

Pri vprašanju številčenja slik s pod-zaporedjem a, b, c moramo torej najprej rešiti problem trenutne prekinitve številčenja. Ko Word naleti na sliko, ki naj bi jo številčil s številko 11, mu moramo to prepovedati.

To lahko dosežemo z uporabo stikal polj (parametrov polj). Vsako polje v Wordu lahko namreč ima eno ali več stikal, ki natančneje določajo obnašanje polja. Polje SEQ tako recimo pozna stikala \c, \h, \n, \r in \s.

Stikalo, ki zanima nas je \c saj je to stikalo, ko Wordu zaukaže naj v tem primeru ne išče naslednje številke, temveč naj vzame trenutno številko:

*Polje*		*Rezultat*
Slika { SEQ Slika }….		Slika 1….
Slika { SEQ Slika }….		Slika 2….
Preglednica { SEQ Preglednica }….		Preglednica 1….
Slika { SEQ Slika \c }A….	Pazi!	Slika 2A….
Preglednica { SEQ Preglednica }….		Preglednica 2….
Graf { SEQ Graf }….		Graf 1….
Slika { SEQ Slika \c }B….	Pazi	Slika 2B….
Graf { SEQ Graf \c }A….	Pazi!	Graf 1A….
Preglednica { SEQ Preglednica }….		Preglednica 2….

Z uporabo tega stikala lahko torej prvič sliko normalno številčimo in ji dodamo črko a:

Slika { SEQ Slika }a: Pregled v januarju

Naslednjič pa uporabimo stikalo \c in dodamo črko b:

Slika { SEQ Slika }b: Pregled v februarju

Ter s tem dobimo iskani rezultat! 😉

Avtomatično številčenje v Word-u (II. del)

V prejšnjem delu smo si ogledali kako avtomatično številčiti slike v Word-u. Odprti pa sta ostali vprašanji:

Kje so tu kakšna polja?
Kako to sploh deluje?

Kje so tu kakšna polja?

Ko v dokument vstavimo nov napis nam Word pravzaprav vrine polje, kar je lepo in hitro vidno, če mu zaukažemo, naj nam polja prikaže.

Word seveda polja skriva in prikazuje njihov rezultat, saj je to tisto kar nas kot uporabnike zanima!

Polja razkrijete preprosto tako, da pritisnete kombinacijo ALT + F9. Z omenjeno kombinacijo polja izmenično prikazujete ~ skrivate. Če imate torej v dokumentu podnaslovljeno sliko, to izgleda takole:

Ko polja prikažete pa takole:

S tem sem torej razložil od kot se pojavijo polja oz. zakaj takšna polja sploh osvežujemo.

Kako to sploh deluje?

Kot vidite zgoraj, Word v dokument vriva polje SEQ. Besedica SEQ izhaja oz angleščine oz. besedice sequence oz. zaporedje, kot to imenujemo na sončni strani Alp.

V kolikor bi v dokument vstavili tudi avtomatično osveževanje tabel in gantogramov, bi se nam po dokumentu pojavile sledeča polja:

Iz tega je lepo razvidno kako Word-u uspe elemente avtomatično številčiti. Vsakič ko naleti na polje SEQ pogleda napis, ki ji sledi in ta napis privzame kot element številčenja. Ko prvič naleti na nek dokument mu postavi vrednost 1, naslednjič 2, potem 3…

Postopek je torej sledeč:

*Polje*		*Rezultat*
Slika { SEQ Slika }….		Slika 1….
Slika { SEQ Slika }….		Slika 2….
Preglednica { SEQ Preglednica }….		Preglednica 1….
Slika { SEQ Slika }….		Slika 3….
Preglednica { SEQ Preglednica }….		Preglednica 2….
Graf { SEQ Graf }….		Graf 1….
Slika { SEQ Slika }….		Slika 4….
Graf { SEQ Graf }….		Graf 2….
Preglednica { SEQ Preglednica }….		Preglednica 2….

Naslednjič pa bom odgovoril na originalno vprašanje uporabnice foruma ‘Kako doseči, da Word številči slike kot 10a in 10b‘.

Avtomatično številčenje v Word-u (I. del)

Oh, zmanjkalo mi je časa za redno pisanje bloga, saj sem se ukvarjal z zanimivim projektom za podjetje EGP, kjer je bila moja naloga optimizirati tisk. Zelo zanimivo, kako nastane škatlica oz. tisk na njej…

Toda seveda to ni poanta bloga, zato se vrnimo k temu, kar vam imam namen pokazati danes oz. vam bom prikazal v par naslednjih prispevkih. K pisanju je pripomoglo vprašanje uporabnice mojega foruma, ki jo je zanimalo, kako bi lahko v Word-u oblikovala dokument tako, da bi imele slike številčenje 10a, 10b in podobno. Seveda je tu govora o avtomatičnem številčenju :).

Kot vedno bomo torej najprej spoznali osnove.

Kako torej podnasloviti slike, da se bo do avtomatično številčile?

Preprosto.

V Wordu označite sliko in pritisnite desni miškin gumb.
Glede na verzijo Worda se vam bo odprl hitri menu z več ali manj izbirami.
Iz menija izberite opcijo Vstavi napis… In zopet se vam bo, glede na verzijo Worda, odprlo novo okno, ki je bolj ali manj podobno sledečemu:
V vsakem primeru pa boste imeli možnost napisati naslov slike (prvo vnosno polje Napis). Nikakor seveda ne izbrišite napisa ‘Slika 1’!
Izbrali boste lahko drugačno oznako, saj ob številčenju seveda niste omejeni samo na slike (izbor Oznaka)
In izbrali boste lahko položaj napisa; torej ali bo napis nad sliko ali pod njo (izbor Položaj).
Ob teh opcijah pa imate, kot vidite, na voljo še nekaj preostalih opcij med katerimi sta uporabni predvsem dve:

Nova oznaka – z njo si izberete novo oznako za nek vaš element (npr. Gantagram)
Oštevilčenje – kjer lahko poveste ali bo v oznako slike vključena tudi številka poglavja. Včasih namreč želimo oz. potrebujemo dokument, kjer ima vsako poglavje številčene slike od 1 dalje.

Ko torej takole dodate napise k slikam, lahko slike (z napisi skupaj!) prosto premikate po dokumentu oz. jih vrivate / brišete … pa bo številčenje vedno pravilno. Seveda ne pozabite osvežiti številčenja oz. osvežiti polj! To naredite s tipko F9 (Osveži polja):

Izberite celoten dokument (CTRL + A)
Osvežite polja (F9).

Kakšna polja?

Vprašanje, ki se pojavi je: »Zakaj moramo osvežiti polja oz. kje so kakšna polja?«.

Na to vprašanje pa vam bom odgovoril naslednjič, ko bom razložil na kakšen način takšno avtomatično številčenje sploh deluje.

Številčenje v SQL podatkovnih bazah IV

Naslednji način pridobivanja številke (prvi del, drugi del, tretji del) pa je poenotena tabela za avtomatično številčenje različnih (poljubnih) elementov. Spet velja, da je to smiselno za MSSql in SQLite podatkovni bazi, saj Oracle pač uporablja sekvence.

Definirajmo torej enotno tablo za številčenje. Tabela bo imela 3 polja. Prvo polje je pač primarni ključ. Za to rešitev ga ne potrebujemo, vendar pa sem osebno pristaš pravila, da mora imeti vsaka tabela primarni ključ. Drugo polje je nek opis števca saj je želja, da se za vsak različen števec neodvisno številči. Tretje polje pa je pač števec sam. tabela s podatki bi torej izgledala takole:

ID   OPIS       ŠTEVILO
1    Dobavnica      1
2    Predračun      1
3    Predračun      2
4    Račun          1
5    Predračun      3
6    Račun          2
7    Dobavnica      2
8    Dobavnica      3
9    Dobavnica      4
10   Predračun      4
11   Dobavnica      5
12   Račun          3
13   Dobavnica      6

Definicija tabele

MSSql:

CREATE TABLE SEKVENCA
( ID        INT   IDENTITY(1,1)  NOT NULL
, OPIS      VARCHAR(15) NOT NULL
, STEVILO   INT         NOT NULL
);

SQLite:

CREATE TABLE SEKVENCA
( ID        INTEGER     NOT NULL
, OPIS      VARCHAR(15) NOT NULL
, STEVILO   INTEGER     NOT NULL

, PRIMARY KEY(ID)
);

Pridobivanje nove številke:

MSSql:

BEGIN TRANSACTION;
INSERT INTO SEKVENCA (OPIS, STEVILO) VALUES('racun', (SELECT COALESCE(MAX(STEVILO) + 1, 1) FROM SEKVENCA WHERE OPIS = 'racun'));
COMMIT TRANSACTION;

SQLite:

BEGIN TRANSACTION;
INSERT INTO SEKVENCA (OPIS, STEVILO) VALUES('racun', (SELECT COALESCE(MAX(STEVILO) + 1, 1) FROM SEKVENCA WHERE OPIS = 'racun'));
COMMIT TRANSACTION;

OPOMBA: Uporaba transakcije je obvezna! Na pogled se zdi, da se izvaja INSERT stavek, ki je avtonamna akcija, toda znotraj INSERT stavka se izvaja še SELECT stavek in vmes se lahko vsebina podatkov spremeni!

Številčenje v SQL podatkovnih bazah III

Naslednji način pridobivanja številke (prvi del, drugi del) je lastna tabela za vsako številčenje. Izmed omenjenih SQL podatkovnih baz (Oracle, MSSql in Sqlite) je Oracle že od nekdaj uporabljal sekvence in avtomatičnega številčenja primarnih ključev ne pozna. Za MSSql in SQLite pa je to osnovni način avtomatičnega številčenja. Kot omenjeno že zadnjič je MSSql sekvence dobil šele v reinkernaciji iz leta 2012, SQLite pa jih še vedno ne pozna.

Za avtomatično številčenje na podlagi primarnega ključa je torej potrebno to določiti že v definiciji tabele:

MSSql:

CREATE TABLE SEQ_RACUNI
(
  SID INT IDENTITY(1,1)
);

SQLite

CREATE TABLE SEQ_RACUNI
(
  SID INTEGER NOT NULL

, PRIMARY KEY(ID)
);

V obeh primerih smo določili tabelo z enim samim poljem, ki se bo avtomatično povečevalo v kolikor mu številke ne določimo. Torej:

INSERT INTO SEQ_RACUNI DEFAULT VALUES

Na ta način torej v MSSql in SQLite podatkovnih bazah dobimo avtomatično številčenje.

POZOR: Seveda pa – glede na sekvence – obstaja velika razlika. Pri sekvencah vsak zahtevek po novi številki samo poveča trenutno vrednost sekvence; v primeru avtomatičnega številčenja primarnih ključev pa se številke zapisujejo v podatkovno bazo in tako imamo za prvih 1000 številk v tabeli 1000 zapisov. To se seveda lahko preprosto reši s periodičnim brisanjem podatkovne tabele:

DELETE FROM SEQ_RACUNI WHERE SID &lt; (SELECT MAX(SID) FROM SEQ_RACUNI)

Številčenje v SQL podatkovnih bazah II

Zadnjič sem vam omenil tri načine avtomatičnega številčenja v SQL podatkovnih bazah, danes pa vam bom prikazal prvega. Posamezne načine vam bom prikazal na primeru treh popularnih SQL baz: Oracle, MSSQL in Sqlite.

Sekvence (SEQUENCE)

Izmed omenjenih treh podatkovnih baz poznata sekvence Oracle in MSSQL (vendar MS samo od letnika 2012 dalje!). Postopek dela s sekvencami je skrajno preprost.

Najprej definiramo novo sekvenco
Ko potrebujemo naslednjo številko jo iz sekvence zahtevamo

To je očitno zelo dober način za pridobivanje avtomatičnih številk. Sekvenco določimo z najmanj petimi parametri (ime sekvence, minimalna vrednost, maksimalna vrednost, preskok in začetna vrednost):

CREATE SEQUENCE sequence_name
  MINVALUE value
  MAXVALUE value
  START WITH value
  INCREMENT BY value;

Primer:

CREATE SEQUENCE seq_racuni
  MINVALUE 1
  MAXVALUE 99999999
  START WITH 1
  INCREMENT BY 1;

Kot je vidno sekvenca ni omejena na zaporedno številčenje, temveč lahko številčimo tudi s korakom večjim od 1 (INCREMENT BY). Ravnotako ni nujno, da se sekvenca začne z 1 (START WITH).

OPOMBA: Seveda je z uporabo najpreprostejše srednješolske matematike tako ali tako preprosto napisati poljubno funkcijo številčenja tako da pač napišemo neko funkcijo y = F(x), kjer X pač raste od 1 do N, y pa je številka, ki nas zanima. Recimo, če želimo začeti številčiti z 8 in potem nadaljevati s korakom 15: y = 8 + 15 * (x – 1)!

Uporabiti takšno sekvenco pa je še bolj preprosto.

V Oracle jo preprosto zahtevamo s funkcijo .nextval:

SELECT seq_racuni.nextval FROM dual;

oziroma

INSERT INTO racuni
  (stevilka_racuna, znesek, datum...)
VALUES
  (seq_racuni.nextval, 1123.4, SYSDATE...);

V MSSQL pa s konstruktom NEXT VALUE FOR:

SELECT NEXT VALUE FOR seq_racuni;

oziroma

INSERT INTO racuni
  (stevilka_racuna, znesek, datum...)
VALUES
  (SELECT NEXT VALUE FOR seq_racuni, 1123.4, SYSDATE...);