Davčne blagajne

V januarju 2016 bo v Sloveniji obvezna uporaba davčnih blagajn za vse gotovinska plačila. Na spletni strani FURS-a si lahko preberete vse tehnične specifikacije potrebne za davčno potrjevanje računov.

Kako poteka davčno potrjevanje računov

V osnovi je to zelo preprost in uporaben sistem. Pred izpisom (izdajo računa) se morate namreč povezati na strežnik davčne uprave in nanj prenesti podatke o računu, FURS pa vam vrne edinstveno številko EOR (Edinstvena Oznaka Računa), ki jo morate izpisati na računu in s katero dokazujete, da ste račun tudi zares poslali na FURS.

Ozadje

Seveda pa se podrobnosti vedno skrivajo v ozadju in povezava na FURS niti ni tako trivialno preprosta oz. povezava je preprosta, saj gre za standarden internetni protokol, vendar pa je tja potrebno poslati digitalno podpisan račun in tukaj se stvari malce zapletejo.

Zastonj rešitev na dlani

Da bi se ne bilo potrebno vsakumur ukvarjati s:

  • podrobnostmi digitalnega podpisa,
  • podrobnostmi izračuna zaščitne številke (ZOI)
  • podrobnostmi izrisa QR kode

sem na GITHub-u odprl rešitev, ki je vsakomur na voljo povsem brezplačno. Za uporabo rešitve potrebujete le računalnik z operacijskim sistemom Windows. Ker je v SLO še kar nekaj blagajn, ki tečejo na operacijskem sistemu Windows XP, je podprt tudi slednji.

Minimalne zahteve za uporabo te povsem zastonj rešitve je:

  1. Win XP, SP 3, .NET 4.0 – ali seveda katerikoli novejši WIN sistem
  2. Uporaba .NET razvojnega okolja (C#, VB.NET ali pa tudi kakšnega bolj eksotičnega, a teh verjetno ni veliko 🙂 )
Izgled testnega programa
Izgled testnega programa

Kaj pa če ne uporabljate .NET razvojnega okolja

V tem primeru pa seveda ponujene knjižnice ne morete neposredno izkoristiti, a dokler vaš program teče v WIN okolju je problem rešen. Ponudim vam lahko namreč sledeč možnosti povezave:

  1. EXE program, ki ga pokličete iz vašega programa in slednji
    • Pregleda račun ali slednji vsebuje vse zahtevane elemente
    • Izračuna zaščitno kodo (ZOI)
    • Obda račun z zahtevano ovojnico
    • Ga digitalno podpiše in pošlje na FURS
    • Od FURS-a sprejme odgovor in ga posreduje v vaš program
    • Podroben opis EXE programa najdete tukaj.
  2. WIN service, ki nadzoruje dve poljubni mapi in čim vi odložite podatke o računu v prvo mapo, jih program vzame, obdela, pošlje na FURS (enako kot v primeru EXE programa) in rezultat izpiše v izhodno mapo
  3. V kolikor želite uporabiti knjižnico sami in elemente zvezati neposredno v vaš program, vam lahko ponudim ActiveX komponento, ki naredi vse našteto
  4. Če imate zares veliko blagajn pa lahko vse skupaj zavrtite na nekem strežniku in ponudim vam lahko ASP.NET spletne storitve ki izvedejo vse omenjeno.

V kolikor torej potrebujete rešitev pišite na info@matjazev.net in rešitev boste dobili na dlani 😉

Spet DropBox

Že skoraj tri leta je minilo odkar sem opisal, tedaj še ne tako zelo znano, spletno storitev Dropbox. Ker je prispevek še vedno popularen (glede na statistko obiska) vam bom danes pokazal še kako iz, že teko zelo dobre storitve, mogoče iztisniti še več.

Ko si torej začnete uporabljati DropBox, slej ali prej želite kakšno sliko, datoteko, film… deliti tudi s kom drugim. Tedaj v DropBox-u izberete opcijo ‘Copy public link’ in storitev vam pove preko katere javne povezave bodo lahko tudi drugi uporabniki prišli do vaše datoteke.

V mojem primeru sem na splet dal sliko konja in v kolikor zahtevam povezavo, mi DropBox vrne tole: https://www.dropbox.com/s/oxg08i5gz04wnxp/horse.jpg?dl=0. Kot vidite je to navadna spletna povezava in če kliknete nanjo boste v brkljalnik naložili sliko konja.

Obstaja pa še ena opcija in sicer, da na konec povezave dodate ?dl=1, v tem primeru brkljalnik ne bo poskušal odpreti datoteke, temveč jo bo uporabniku vedno kar naložil (“dovnlovdal”; kot temu pravimo dandanes)

https://www.dropbox.com/s/oxg08i5gz04wnxp/horse.jpg?dl=1

 

Katere povezave uporablja moja datoteka?

Danes sem na forumu prejel zanimivo vprašanje, katerega rešitev je prav zanimiva. MS namreč spremlja (če mu to dovolite), kaj uporabniki počno in predvsem, česa ne počno. In če neke funkcije veliko uporabnikov ne uporablja jo preprosto skrijejo, da ne moti večine, ki je tako ali tako ne uporablja.

Ena izmed takšnih funkcij, ki je veliko uporabnikov ne uporablja, sam pa jo pri urejanju diplomskih nalog redno uporabljam, je pregled povezav dokumenta.

Kot verjetno veste, lahko Word-ov dokument vsebuje elemente, ki so povzeti iz drugih datoteke (recimo grafe, ki se nahajajo v Excelovi datoteki). Na ta način sta datoteki povezani in ko se graf spremeni v Excelu se sprememba takoj odrazi tudi v Wordu.

Vse lepo in prav, a danes ne bom govoril o tem. Z Word-om 2010 je MS namreč skril funkcijo, ki nam je omogočila pogledati katere povezave vsebuje naša datoteka

Kako priti do tega okna?

Kot rečeno je torej potrebno v Wordu 2010 in nadalnjih malce telovadbe, da pridemo do tega okna:

Najprej odpremo okno z možnostmi našega Word-a

V oknu z možnostmi se postavimo na Orodna vrstica za hitri dostop’. Na desni strani se pokažejo nove možnosti, kjer na vrhu izberemo ‘Vsi ukazi’ v ponujenm seznamu spodaj najdemo ukaz ‘Uredi povezave do datotek’ ter jih dodamo na hitro vrstico.

In tako imamo opcijo v naši hitri vrstici:

Skupno delo

Kot že ptički čivkajo je Microsoft v novi različici MS podprl skupinsko delo več uporabnikov na istem dokumentu. Osebno se mi to zdi uporabna možnost in dodatek novi pisarni ki pa ima en velik problem… Vsi ljudje še namreč nimate najnovejše MS pisarne… Pa tudi tako hitro je še ne bodo/boste imeli.

V vmesen času pa lahko podobno – seveda zelo okrnjeno – a vseeno zelo uporabno možnost skupinskega urejanja dokumenta izkusite povsem zastonj in povsem internetno – torej brez potrebe kakršne koli instalacije na lokalni računalnik- kar hkrati pomeni tudi uporabo z različnimi napravami in različnimi operacijskimi sistemi.

Programska oprema se imenuje MoPad in nastaja pod okriljem Mozzila fundacije, dosegljivo pa je na spletni strani https://etherpad.mozilla.org/.

Preizkusite ne bo vam žal…

Kako primerjati Excelove delovne zvezke?

Dandanes se po elektronski pošti prenaša vseveč dokumentov in med njimi seveda tudi veliko Excelovih datotek. Problem teh datotek pa se pojavi, ker nad njimi nima nihče nobenega pregleda.

Tako se zgodi, da datoteko pošljete »v svet« določenim sodelavcem. Čez nekaj časa pa dobite datoteko nazaj z opisom, da je določena oseba pač spremenila nekaj vrednosti, ker niso bile pravilne… OK, vse lepo in prav – a kako ugotoviti, kaj je bilo spremenjeno, predvsem pa ali je bilo spremenjeno samo to ali pa (po pomoti / ali zanalašč) še kaj drugega?

Continue reading Kako primerjati Excelove delovne zvezke?

Kako poštnim številkam najti ustrezna mesta?

Eno izmed pogostejših opravil uporabnikov v Excelu je dešifracija podatkov. Dešifracija pomeni, da namesto šifre ki ljudem nič ne pomeni (šifra artikla, poštna številka, davčna številka, EMŠO…) v tablo zapišemo podatke, ki uporabniku nekaj pove (naziv artikla, naziv kraja, ime osebe…).

V teh primerih imamo namreč vsaj dve tabeli in v prvi tabeli imamo neke šifre ter pripadajoče podatke (recimo davčne številke in promet zadnjih dveh mesecev), v drugi tabeli pa imamo seznam šifer in ustrezne nazive (npr. seznam podjetij po davčnih številkah).

Sedaj je potrebno h prvi tabeli namesto šifer zapisati nazive. KAKO?

Continue reading Kako poštnim številkam najti ustrezna mesta?

Malce drugačno pogojno oblikovanje III

V prejšnjem blogu sem pokazal, kako nam lahko Excel pomaga pri vizualizaciji podatkov in kako lahko na hiter in preprost način izvemo kateri elementi so dobri (zeleno) in kateri slabi (rdeče).

Toda problem, ki se ob tem pojavi, je dejstvo, da zna Excel te »semaforčke« (barvne oznake) prikazati samo nad določenim območjem podatkov. Excel zatorej vse podatke vzame skupaj in med njimi izbere dobre, slabe in povprečne.

To je sicer čisto OK in uporabno, a še mnogo bolj bi bila stvar uporabna, če bi znal Excel primerjati dve množici podatkov in med njimi najti boljše oz. slabše. Konkretno nas namreč največkrat zanima ali so neki podatki (prodaja za mesec maj) boljši ali slabši kot neki drugi podatki (prodaja za mesec april).

Kako torej primerjati prodajo prejšnjega meseca s prodajo tega meseca?

Continue reading Malce drugačno pogojno oblikovanje III

Malce drugačno pogojno oblikovanje II

Če nadaljujemo pogovor o malce drugačnem oblikovanju, vam bom danes prikazal, da zna »novejši« Excel za pogojno oblikovanje uporabiti tudi različne ikone (semaforje), ki lahko uporbniku lepo in jasno prikažejo kaj se s podatki dogaja.

Kaj nam kažejo podatki?

Najpreprostejšo uporabo semaforja vam bom prikazal v današnjem blogu. Ideja je preprosto v tem,. da imate neko množico podatkov in med njimi bi želel videti, kateri podatki do dobri, kateri povprečni in kateri slabi. Imamo torej neke podatke:


In želeli bi si hitrega, jasnega in preprostega vpogleda v to kateri podatki odstopajo v pozitivni ali negativni smeri.

Continue reading Malce drugačno pogojno oblikovanje II

Malce drugačno pogojno oblikovanje

Vprašanje ene izmed uporabnic na forumu, mi je dalo idejo za naslednjih par blogov, kjer se bom razpisal o malce bolj »nenavadnem« pogojnem oblikovanju. Besedico ‘nenavadnem’ sem dal v narekovaje, ker s tem ne mislim na nič kaj posebnega, temveč preprosto na dejstvo, da večina uporabnikov pač pozna pogojno oblikovanje kot spremembo oblike celice glede na njeno vsebino.

Torej če je neka vrednost majhna jo obarvamo rdeče, če je velika zeleno in kaj podobnega. Pogojno oblikovanje se tako namreč večinoma uporablja kot sprememba barve črk ali barve ozadja celice. Lahko pa s pogojnim oblikovanjem postorite še marsikaj drugega 🙂

V dosedanjih blogih sem se pogojnega oblikovanja dotaknil samo enkrat, ko sem razložil, kako lahko na obliko celice sovpliva vrednost v drugi celice tabele.

Continue reading Malce drugačno pogojno oblikovanje