Posts Tagged ‘programiranje’

Davčne blagajne

Ponedeljek, November 9th, 2015

V januarju 2016 bo v Sloveniji obvezna uporaba davčnih blagajn za vse gotovinska plačila. Na spletni strani FURS-a si lahko preberete vse tehnične specifikacije potrebne za davčno potrjevanje računov.

Kako poteka davčno potrjevanje računov

V osnovi je to zelo preprost in uporaben sistem. Pred izpisom (izdajo računa) se morate namreč povezati na strežnik davčne uprave in nanj prenesti podatke o računu, FURS pa vam vrne edinstveno številko EOR (Edinstvena Oznaka Računa), ki jo morate izpisati na računu in s katero dokazujete, da ste račun tudi zares poslali na FURS.

Ozadje

Seveda pa se podrobnosti vedno skrivajo v ozadju in povezava na FURS niti ni tako trivialno preprosta oz. povezava je preprosta, saj gre za standarden internetni protokol, vendar pa je tja potrebno poslati digitalno podpisan račun in tukaj se stvari malce zapletejo.

Zastonj rešitev na dlani

Da bi se ne bilo potrebno vsakumur ukvarjati s:

  • podrobnostmi digitalnega podpisa,
  • podrobnostmi izračuna zaščitne številke (ZOI)
  • podrobnostmi izrisa QR kode

sem na GITHub-u odprl rešitev, ki je vsakomur na voljo povsem brezplačno. Za uporabo rešitve potrebujete le računalnik z operacijskim sistemom Windows. Ker je v SLO še kar nekaj blagajn, ki tečejo na operacijskem sistemu Windows XP, je podprt tudi slednji.

Minimalne zahteve za uporabo te povsem zastonj rešitve je:

  1. Win XP, SP 3, .NET 4.0 – ali seveda katerikoli novejši WIN sistem
  2. Uporaba .NET razvojnega okolja (C#, VB.NET ali pa tudi kakšnega bolj eksotičnega, a teh verjetno ni veliko 🙂 )
Izgled testnega programa

Izgled testnega programa

Kaj pa če ne uporabljate .NET razvojnega okolja

V tem primeru pa seveda ponujene knjižnice ne morete neposredno izkoristiti, a dokler vaš program teče v WIN okolju je problem rešen. Ponudim vam lahko namreč sledeč možnosti povezave:

  1. EXE program, ki ga pokličete iz vašega programa in slednji
    • Pregleda račun ali slednji vsebuje vse zahtevane elemente
    • Izračuna zaščitno kodo (ZOI)
    • Obda račun z zahtevano ovojnico
    • Ga digitalno podpiše in pošlje na FURS
    • Od FURS-a sprejme odgovor in ga posreduje v vaš program
    • Podroben opis EXE programa najdete tukaj.
  2. WIN service, ki nadzoruje dve poljubni mapi in čim vi odložite podatke o računu v prvo mapo, jih program vzame, obdela, pošlje na FURS (enako kot v primeru EXE programa) in rezultat izpiše v izhodno mapo
  3. V kolikor želite uporabiti knjižnico sami in elemente zvezati neposredno v vaš program, vam lahko ponudim ActiveX komponento, ki naredi vse našteto
  4. Če imate zares veliko blagajn pa lahko vse skupaj zavrtite na nekem strežniku in ponudim vam lahko ASP.NET spletne storitve ki izvedejo vse omenjeno.

V kolikor torej potrebujete rešitev pišite na info@matjazev.net in rešitev boste dobili na dlani 😉

Številčenje v SQL podatkovnih bazah IV

Sreda, December 18th, 2013

Naslednji način pridobivanja številke (prvi del, drugi del, tretji del) pa je poenotena tabela za avtomatično številčenje različnih (poljubnih) elementov. Spet velja, da je to smiselno za MSSql in SQLite podatkovni bazi, saj Oracle pač uporablja sekvence.

Definirajmo torej enotno tablo za številčenje. Tabela bo imela 3 polja. Prvo polje je pač primarni ključ. Za to rešitev ga ne potrebujemo, vendar pa sem osebno pristaš pravila, da mora imeti vsaka tabela primarni ključ. Drugo polje je nek opis števca saj je želja, da se za vsak različen števec neodvisno številči. Tretje polje pa je pač števec sam. tabela s podatki bi torej izgledala takole:

ID   OPIS       ŠTEVILO
1    Dobavnica      1
2    Predračun      1
3    Predračun      2
4    Račun          1
5    Predračun      3
6    Račun          2
7    Dobavnica      2
8    Dobavnica      3
9    Dobavnica      4
10   Predračun      4
11   Dobavnica      5
12   Račun          3
13   Dobavnica      6

Definicija tabele

MSSql:

CREATE TABLE SEKVENCA
( ID        INT   IDENTITY(1,1)  NOT NULL
, OPIS      VARCHAR(15) NOT NULL
, STEVILO   INT         NOT NULL
);

SQLite:

CREATE TABLE SEKVENCA
( ID        INTEGER     NOT NULL
, OPIS      VARCHAR(15) NOT NULL
, STEVILO   INTEGER     NOT NULL

, PRIMARY KEY(ID)
);

Pridobivanje nove številke:

MSSql:

BEGIN TRANSACTION;
INSERT INTO SEKVENCA (OPIS, STEVILO) VALUES('racun', (SELECT COALESCE(MAX(STEVILO) + 1, 1) FROM SEKVENCA WHERE OPIS = 'racun'));
COMMIT TRANSACTION;

SQLite:

BEGIN TRANSACTION;
INSERT INTO SEKVENCA (OPIS, STEVILO) VALUES('racun', (SELECT COALESCE(MAX(STEVILO) + 1, 1) FROM SEKVENCA WHERE OPIS = 'racun'));
COMMIT TRANSACTION;

OPOMBA: Uporaba transakcije je obvezna! Na pogled se zdi, da se izvaja INSERT stavek, ki je avtonamna akcija, toda znotraj INSERT stavka se izvaja še SELECT stavek in vmes se lahko vsebina podatkov spremeni!

Številčenje v SQL podatkovnih bazah III

Sreda, December 18th, 2013

Naslednji način pridobivanja številke (prvi del, drugi del) je lastna tabela za vsako številčenje. Izmed omenjenih SQL podatkovnih baz (Oracle, MSSql in Sqlite) je Oracle že od nekdaj uporabljal sekvence in avtomatičnega številčenja primarnih ključev ne pozna. Za MSSql in SQLite pa je to osnovni način avtomatičnega številčenja. Kot omenjeno že zadnjič je MSSql sekvence dobil šele v reinkernaciji iz leta 2012, SQLite pa jih še vedno ne pozna.

Za avtomatično številčenje na podlagi primarnega ključa je torej potrebno to določiti že v definiciji tabele:

MSSql:

CREATE TABLE SEQ_RACUNI
(
  SID INT IDENTITY(1,1)
);

SQLite

CREATE TABLE SEQ_RACUNI
(
  SID INTEGER NOT NULL

, PRIMARY KEY(ID)
);

V obeh primerih smo določili tabelo z enim samim poljem, ki se bo avtomatično povečevalo v kolikor mu številke ne določimo. Torej:

INSERT INTO SEQ_RACUNI DEFAULT VALUES

Na ta način torej v MSSql in SQLite podatkovnih bazah dobimo avtomatično številčenje.

POZOR: Seveda pa – glede na sekvence – obstaja velika razlika. Pri sekvencah vsak zahtevek po novi številki samo poveča trenutno vrednost sekvence; v primeru avtomatičnega številčenja primarnih ključev pa se številke zapisujejo v podatkovno bazo in tako imamo za prvih 1000 številk v tabeli 1000 zapisov. To se seveda lahko preprosto reši s periodičnim brisanjem podatkovne tabele:

DELETE FROM SEQ_RACUNI WHERE SID < (SELECT MAX(SID) FROM SEQ_RACUNI)

Številčenje v SQL podatkovnih bazah II

Sreda, December 18th, 2013

Zadnjič sem vam omenil tri načine avtomatičnega številčenja v SQL podatkovnih bazah, danes pa vam bom prikazal prvega. Posamezne načine vam bom prikazal na primeru treh popularnih SQL baz: Oracle, MSSQL in Sqlite.

Sekvence (SEQUENCE)

Izmed omenjenih treh podatkovnih baz poznata sekvence Oracle in MSSQL (vendar MS samo od letnika 2012 dalje!). Postopek dela s sekvencami je skrajno preprost.

  1. Najprej definiramo novo sekvenco
  2. Ko potrebujemo naslednjo številko jo iz sekvence zahtevamo

To je očitno zelo dober način za pridobivanje avtomatičnih številk. Sekvenco določimo z najmanj petimi parametri (ime sekvence, minimalna vrednost, maksimalna vrednost, preskok in začetna vrednost):

CREATE SEQUENCE sequence_name
  MINVALUE value
  MAXVALUE value
  START WITH value
  INCREMENT BY value;

Primer:

CREATE SEQUENCE seq_racuni
  MINVALUE 1
  MAXVALUE 99999999
  START WITH 1
  INCREMENT BY 1;

Kot je vidno sekvenca ni omejena na zaporedno številčenje, temveč lahko številčimo tudi s korakom večjim od 1 (INCREMENT BY). Ravnotako ni nujno, da se sekvenca začne z 1 (START WITH).

OPOMBA: Seveda je z uporabo najpreprostejše srednješolske matematike tako ali tako preprosto napisati poljubno funkcijo številčenja tako da pač napišemo neko funkcijo y = F(x), kjer X pač raste od 1 do N, y pa je številka, ki nas zanima. Recimo, če želimo začeti številčiti z 8 in potem nadaljevati s korakom 15: y = 8 + 15 * (x – 1)!

Uporabiti takšno sekvenco pa je še bolj preprosto.

V Oracle jo preprosto zahtevamo s funkcijo .nextval:

SELECT seq_racuni.nextval FROM dual;

oziroma

INSERT INTO racuni
  (stevilka_racuna, znesek, datum...)
VALUES
  (seq_racuni.nextval, 1123.4, SYSDATE...);

V MSSQL pa s konstruktom NEXT VALUE FOR:

SELECT NEXT VALUE FOR seq_racuni;

oziroma

INSERT INTO racuni
  (stevilka_racuna, znesek, datum...)
VALUES
  (SELECT NEXT VALUE FOR seq_racuni, 1123.4, SYSDATE...);

Oracle Data Provider For .NET – What is Number?

Četrtek, November 7th, 2013

Grrr… Oracle Data Provider for .NET just cost me time, (some) money and above all reputation.

My .NET application was using MS Oracle Data Provider which was OK. Many are not satisfied with it, but I had no particular problems… Until I hit BLOBs.

To be honest BLOBs are not often used in business application, so I didn’t have much knowledge on how to use it in c#. It is quite easy, but MS Oracle data provider is not fond of them.

So I was forced to use ORACLE Data provider for .NET… And – o my god – database is full of NUMBER fields so MS is using OracleType.Number, but Oracle for .NET does not know “numbers” so I was forced to change the source code from OracleType.Number to OracleDbType.Int32 or OracleDbType.Double (or something like that).

And there I made a typical programming error – typo – I one procedure I changed OracleType.Number to OracleDbType.Int32, but it was used as amount field (so double)… 🙁

And all “of the sudden” amounts were rounded to integers. Nobody noticed for 14 days… and then panic – everything is wrong – who is to blame – me – I admit (ashamed)…

BUT: Thanks Oracle, maybe guys from DB team can teach guys from .NET team what are “numbers” in DB terms…

Številčenje v SQL podatkovnih bazah

Četrtek, Oktober 31st, 2013

V razvoju prej ali slej naletimo na problem, ko moramo zapise številčiti. Vsakemu dokumentu pač moramo določiti edinstveno številko, ki pa mora biti ob tem še zaporedna.

Vse SQL podatkovne baze poznajo avtomatično številčenje primernega ključa – ko torej v tabelo dodamo nov zapis, slednji dobi naslednjo zaporedno številko. To imenujemo tehnično številčenje zapisov. Problem pa se pojavi, ko potrebujemo vsebinsko številko dokumenta.

Za lažje razumevanje problema, si predstavljajmo tipično podatkovno tabelo, v kateri imamo poslovne dokumente – predračune, račune, dobavnice… Vsi različni dokumenti so v isti tabeli, a vsak med njimi mora imeti lastno vsebinsko številko. Primer:

#  DOKUMENT     VSEB. ŠT.   OSTALI PODATKI

1  Predračun    PR-1/2013   ... itd ...
2  Predračun    PR-2/2013   ... itd ...
3  Račun        RA-1/2013   ... itd ...
4  Dobavnica    DO-1/2013   ... itd ...
5  Predračun    PR-3/2013   ... itd ...
6  Predračun    PR-4/2013   ... itd ...
7  Račun        RA-2/2013   ... itd ...
8  Dobavnica    DO-2/2013   ... itd ...
9  Dobavnica    DO-3/2013   ... itd ...

Kot je lepo vidno v tabeli ima vsak tip dokumenta lastno številčenje.

Kako določiti vsebinsko številko?

Opcij je seveda več a nekako jih lahko uredimo v tri sklope:

  1. Sekvence – če jih podatkovna baza podpira.
  2. Lastna tabela za vsak tip številčenja – za vsak tip dokumenta narediti lastno tabelo, ki določi naslednjo številko
  3. Ena tabela za vso številčenje – za vse številčenje uporabiti eno samo tabelo

Sekvence

Dobro

  • Rešitev namenjena temu konkretnemu problemu

Slabo

  • Ne poznajo jo vse podatkovne baze

Lastna tabela za vsako številčenje

Dobro

  • Deluje v vseh SQL bazah
  • Zelo podobna rešitev kot sekvence

Slabo

  • Veliko malih tabel
  • Vse tabele je potrebno ustvariti vnaprej ali pa v programu vedno preverjati ali tabela obstaja ali ne.

Za vso številčenje uporabiti eno samo tabelo

Dobro

  • Deluje v vseh SQL bazah
  • Preprosta rešitev
  • Ni veliko dodatnega dela

Slabo

  • Ni primerna za SQL baze z veliko hkratnimi uporabniki

V naslednjih prispevkih bom podrobneje predstavil vsako izmed možnosti…

Seznami opravil

Torek, Avgust 21st, 2012

Danes vam bom predstavil zanimivo in uporabno VBA proceduro, ki vam lahko v Excelu olajša delo s seznami opravil.

Ljudje si namreč večkrat izdelujemo sezname opravil in se jih potem bolj ali manj držimo :). A danes ne bom govoril o vztrajnosti, temveč o tem, kako nam lahko Excel pomaga hitro označiti katere naloge smo že opravili in katere ne.

Ideja je preprosto v tem, da si v Excelu naredimo nek seznam opravil (recimo v stolpcu B), potem pa želimo v stolpcu A kljukico, če smo neko opravilo že izvedli oz. prazno mesto, če ga še nismo izvedli.

(more…)

Vsi nabori znakov v vašem računalniku

Nedelja, Februar 12th, 2012

V dneh, ko “se ženijo ptički” in ko praznujemo uvoženi praznik zaljubljencev, se uporabniki spomnite, da bi lahko soljudem poslali kakšno misel, verz… nekaj lepega pač.

Seveda pa ne želite, da bi to izpadlo kar tako malo mimo, temveč bi želeli to izpisati s kakšno lepo pisavo in na računalniku imate 200 pisav, pa sploh ne veste:

  1. Kako izgledajo
  2. Ali znajo natisniti Č, Š in Ž

(more…)

Ščitenje resursov v VBA končni primer

Četrtek, Februar 17th, 2011

Za konec tega kratkega sprehoda skozi ščitenje resursov v okolju VBA (prvi del, drugi del in tretji del), si poglejmo še zaključni primer, torej ščitenje dostopa do datoteke.

Prikazal bom preprost razred, ki hrani številko (VBA do datotek prihaja preko številk, ki jih dodeli posamezni datoteki) in v kolikor je številka postavljena, kar pomeni, da je bila datoteka odprta, jo ob uničenju objekta zapre in uniči številko.

Z uporabo takšnega razreda oz. spremenljivke tega razreda lahko zanesemo na dejstvo, da bo vsaka datoteka, ki smo jo odprli tudi zaprta.

Razred za zaščito dostopa datotek

Option Explicit

' tu hranimo ID datoteke
Private idDatoteke

Private Sub Class_Initialize()
  ' na začetku ID-ja datoteke ne poznamo,
  ' saj datoteke še nismo odprli
  idDatoteke = -1
End Sub

Private Sub Class_Terminate()
  ' v kolikor smo datoteko odprli
  ' jo tudi zapremo
  If (idDatoteke > 0) Then
    Close #idDatoteke
  End If
End Sub

' s to funkcijo datoteko odpremo in tudi izvemo ali
' nam je odpiranje uspelo ali ne
Public Function Odpri(imeDatoteke As String, _
                      vhod As Boolean) As Boolean
  ' predpostavimo, da nam odpiranje ne bo usplo
  Odpri = False

  ' pridobimo novo število
  idDatoteke = FreeFile

  ' v primeru napake odregiramo
  On Error GoTo napaka

  ' ali želimo datoteko pisati ali brati
  If (vhod) Then
    Open imeDatoteke For Input As idDatoteke
  Else
    Open imeDatoteke For Output As idDatoteke
  End If

  ' če smo prišli do sem, je odpiranje uspelo
  Odpri = True

  ' končamo
  Exit Function

napaka:
  ' če smo tu, pomeni, da odpiranje ni uspelo
  idDatoteke = -1
End Function

' samo okrajšava gornje funkcije
Public Function OdpriZaBranje(imeDatoteke As String) _
                              As Boolean
  OdpriZaBranje = Me.Odpri(imeDatoteke, True)
End Function

' samo okrajšava gornje funkcije
Public Function OdpriZaPisanje(imeDatoteke As String) _
                              As Boolean
  OdpriZaPisanje = Me.Odpri(imeDatoteke, False)
End Function

' lastnost, ki nam vrne identifikacijsko
' številko datoteke, preko katere se bomo
' nanjo sklicevali
Public Property Get id()
  id = idDatoteke
End Property

Primer uporabe

Option Explicit

Sub beriDatoteko(ime As String)
  ' ustvarimo spremenljivko
  Dim dat As New clsDatoteka

  ' v kolikor datoteke ne moremo odpreti končamo
  If (Not dat.OdpriZaBranje(ime)) Then Exit Sub

  ' spremenljivka, kamor bomo prebrali vsebino
  Dim vrstica

  ' vrtimo se dokler ne pridemo na konec datoteke
  Do While Not EOF(dat.id)
    Line Input #1, vrstica ' preveremo vsebino
    MsgBox vrstica ' in jo izpišemo
  Loop

  ' datoteka se bo zaprla sama
End Sub

Sub pisiDatoteko(ime As String)
  ' ustvarimo spremenljivko
  Dim dat As New clsDatoteka

  ' v kolikor datoteke ne moremo odpreti končamo
  If (Not dat.OdpriZaPisanje(ime)) Then Exit Sub

  ' pišemo
  Print #dat.id, "Prva vrstica v datoteki"
  Print #dat.id, "Druga vrstica v datoteki"
  Print #dat.id, "Tretja vrstica v datoteki"
End Sub

Sub Test()
  Dim ime As String

  ime = "d:\test.out"

  ' to ne bo uspelo
  beriDatoteko ime

  ' če ste ustrezno ureili ime bo to uspelo
  pisiDatoteko ime

  ' če je uspelo pisanje, bo tudi branje
  beriDatoteko ime
End Sub

Ščitenje resursov v VBA III

Petek, Februar 11th, 2011

V prejšnjem prispevku sem prikazal kako idejo o ščitenju realizirati v praksi, danes pa podajam še prvi konkretni primer, ki bo prikazal resnično uporabnost.

Hitrejše izvajanje makrov

Za hitrejše izvajanje makrov v Excelu je priporočljivo ustaviti preračunavanje, saj sicer Excel ob vsaki spremembi, ki bi vplivala na druge celice vse tiste celice preračunava in če to ponovimo 1000x se preračunavanje izvede 1000x!

Dobro je tudi preprečiti nepotrebno osveževanje ekrana, saj sicer uporabniku zaslon nenehno utripa in okna ter podatki skačejo sem ter tja.

Nenazadnje pa je dobro (če jih ne potrebujemo) izključiti tudi odzive na dogodke.

Vse skupaj lahko torej strnemo v sledečo kodo:

With Application
    .Calculation = xlCalculationManual	' preprečimo preračunavanje
    .ScreenUpdating = False		' ne osvežujemo ekrana
    .EnableEvents = False	' ugasnemo dogodke
End With

Seveda pa je potrebno ob koncu makra vse to postaviti nazaj:

Sub VelikMakro()
  ' zamrznemo
  With Application
    .Calculation = xlCalculationManual
    .ScreenUpdating = False
    .EnableEvents = False
  End With

  ' tu vmes je veliko kode

  ' vzpostavimo nazaj
  With Application
    .Calculation = xlCalculationAutomatic
    .ScreenUpdating = True
    .EnableEvents = True
  End With
End Sub

Test

A da bo stvar bolj zanimiva, izvedimo majhen test. Poglejmo kako dolgo se bo izvajal sledeč makro:

Sub TestnaFunkcija()
  Range("A1").Formula = "=cos(A2)*tan(A2)/sin(a3)"
  Range("A2").Formula = "=1/A3"

  Dim i As Long
  For i = 1 To 100000
    Range("A3") = i
  Next
End Sub

Sub KlicTestneFunkcije()
  TestnaFunkcija
End Sub

Sub IzvediTest()
  Dim cas: cas = Now
    KlicTestneFunkcije
  MsgBox "Trajanje (v sec): "; ((Now - cas) * 24 * 60 * 60)
End Sub

Če izvedem makro IzvediTest, se na testnem računalniku izvaja 19 sekund.

Objekt, ki bo vzpostavil stanje

Napišimo torej objekt, ki bo ob inicializaciji »zamrznil« Excel in ga ob koncu makra vzpostavil nazaj:

Option Explicit

Private Sub Class_Initialize()
  With Application
    .Calculation = xlCalculationManual
    .ScreenUpdating = False
    .EnableEvents = False
  End With
End Sub

Private Sub Class_Terminate()
  With Application
    .Calculation = xlCalculationAutomatic
    .ScreenUpdating = True
    .EnableEvents = True
  End With
End Sub

Poimenujmo ga clsZamrzni.

Nov test

Popravimo sedaj funkcijo tako, da uporabimo pridobljeno znanje. Uporabimo torej objekt. Popravimo testni klic:

Sub KlicTestneFunkcije()
  Dim zamrzni As clsZamrzni

  Set zamrzni = New clsZamrzni
  TestnaFunkcija
End Sub

Če sedaj na mojem testnem računalniku izvedem funkcijo IzvediTest, se slednja izvede v manj kot sekundi… 😉