Posts Tagged ‘Razvoj’

Davčne blagajne

Ponedeljek, November 9th, 2015

V januarju 2016 bo v Sloveniji obvezna uporaba davčnih blagajn za vse gotovinska plačila. Na spletni strani FURS-a si lahko preberete vse tehnične specifikacije potrebne za davčno potrjevanje računov.

Kako poteka davčno potrjevanje računov

V osnovi je to zelo preprost in uporaben sistem. Pred izpisom (izdajo računa) se morate namreč povezati na strežnik davčne uprave in nanj prenesti podatke o računu, FURS pa vam vrne edinstveno številko EOR (Edinstvena Oznaka Računa), ki jo morate izpisati na računu in s katero dokazujete, da ste račun tudi zares poslali na FURS.

Ozadje

Seveda pa se podrobnosti vedno skrivajo v ozadju in povezava na FURS niti ni tako trivialno preprosta oz. povezava je preprosta, saj gre za standarden internetni protokol, vendar pa je tja potrebno poslati digitalno podpisan račun in tukaj se stvari malce zapletejo.

Zastonj rešitev na dlani

Da bi se ne bilo potrebno vsakumur ukvarjati s:

  • podrobnostmi digitalnega podpisa,
  • podrobnostmi izračuna zaščitne številke (ZOI)
  • podrobnostmi izrisa QR kode

sem na GITHub-u odprl rešitev, ki je vsakomur na voljo povsem brezplačno. Za uporabo rešitve potrebujete le računalnik z operacijskim sistemom Windows. Ker je v SLO še kar nekaj blagajn, ki tečejo na operacijskem sistemu Windows XP, je podprt tudi slednji.

Minimalne zahteve za uporabo te povsem zastonj rešitve je:

  1. Win XP, SP 3, .NET 4.0 – ali seveda katerikoli novejši WIN sistem
  2. Uporaba .NET razvojnega okolja (C#, VB.NET ali pa tudi kakšnega bolj eksotičnega, a teh verjetno ni veliko 🙂 )
Izgled testnega programa

Izgled testnega programa

Kaj pa če ne uporabljate .NET razvojnega okolja

V tem primeru pa seveda ponujene knjižnice ne morete neposredno izkoristiti, a dokler vaš program teče v WIN okolju je problem rešen. Ponudim vam lahko namreč sledeč možnosti povezave:

  1. EXE program, ki ga pokličete iz vašega programa in slednji
    • Pregleda račun ali slednji vsebuje vse zahtevane elemente
    • Izračuna zaščitno kodo (ZOI)
    • Obda račun z zahtevano ovojnico
    • Ga digitalno podpiše in pošlje na FURS
    • Od FURS-a sprejme odgovor in ga posreduje v vaš program
    • Podroben opis EXE programa najdete tukaj.
  2. WIN service, ki nadzoruje dve poljubni mapi in čim vi odložite podatke o računu v prvo mapo, jih program vzame, obdela, pošlje na FURS (enako kot v primeru EXE programa) in rezultat izpiše v izhodno mapo
  3. V kolikor želite uporabiti knjižnico sami in elemente zvezati neposredno v vaš program, vam lahko ponudim ActiveX komponento, ki naredi vse našteto
  4. Če imate zares veliko blagajn pa lahko vse skupaj zavrtite na nekem strežniku in ponudim vam lahko ASP.NET spletne storitve ki izvedejo vse omenjeno.

V kolikor torej potrebujete rešitev pišite na info@matjazev.net in rešitev boste dobili na dlani 😉

Številčenje v SQL podatkovnih bazah IV

Sreda, December 18th, 2013

Naslednji način pridobivanja številke (prvi del, drugi del, tretji del) pa je poenotena tabela za avtomatično številčenje različnih (poljubnih) elementov. Spet velja, da je to smiselno za MSSql in SQLite podatkovni bazi, saj Oracle pač uporablja sekvence.

Definirajmo torej enotno tablo za številčenje. Tabela bo imela 3 polja. Prvo polje je pač primarni ključ. Za to rešitev ga ne potrebujemo, vendar pa sem osebno pristaš pravila, da mora imeti vsaka tabela primarni ključ. Drugo polje je nek opis števca saj je želja, da se za vsak različen števec neodvisno številči. Tretje polje pa je pač števec sam. tabela s podatki bi torej izgledala takole:

ID   OPIS       ŠTEVILO
1    Dobavnica      1
2    Predračun      1
3    Predračun      2
4    Račun          1
5    Predračun      3
6    Račun          2
7    Dobavnica      2
8    Dobavnica      3
9    Dobavnica      4
10   Predračun      4
11   Dobavnica      5
12   Račun          3
13   Dobavnica      6

Definicija tabele

MSSql:

CREATE TABLE SEKVENCA
( ID        INT   IDENTITY(1,1)  NOT NULL
, OPIS      VARCHAR(15) NOT NULL
, STEVILO   INT         NOT NULL
);

SQLite:

CREATE TABLE SEKVENCA
( ID        INTEGER     NOT NULL
, OPIS      VARCHAR(15) NOT NULL
, STEVILO   INTEGER     NOT NULL

, PRIMARY KEY(ID)
);

Pridobivanje nove številke:

MSSql:

BEGIN TRANSACTION;
INSERT INTO SEKVENCA (OPIS, STEVILO) VALUES('racun', (SELECT COALESCE(MAX(STEVILO) + 1, 1) FROM SEKVENCA WHERE OPIS = 'racun'));
COMMIT TRANSACTION;

SQLite:

BEGIN TRANSACTION;
INSERT INTO SEKVENCA (OPIS, STEVILO) VALUES('racun', (SELECT COALESCE(MAX(STEVILO) + 1, 1) FROM SEKVENCA WHERE OPIS = 'racun'));
COMMIT TRANSACTION;

OPOMBA: Uporaba transakcije je obvezna! Na pogled se zdi, da se izvaja INSERT stavek, ki je avtonamna akcija, toda znotraj INSERT stavka se izvaja še SELECT stavek in vmes se lahko vsebina podatkov spremeni!

Številčenje v SQL podatkovnih bazah III

Sreda, December 18th, 2013

Naslednji način pridobivanja številke (prvi del, drugi del) je lastna tabela za vsako številčenje. Izmed omenjenih SQL podatkovnih baz (Oracle, MSSql in Sqlite) je Oracle že od nekdaj uporabljal sekvence in avtomatičnega številčenja primarnih ključev ne pozna. Za MSSql in SQLite pa je to osnovni način avtomatičnega številčenja. Kot omenjeno že zadnjič je MSSql sekvence dobil šele v reinkernaciji iz leta 2012, SQLite pa jih še vedno ne pozna.

Za avtomatično številčenje na podlagi primarnega ključa je torej potrebno to določiti že v definiciji tabele:

MSSql:

CREATE TABLE SEQ_RACUNI
(
  SID INT IDENTITY(1,1)
);

SQLite

CREATE TABLE SEQ_RACUNI
(
  SID INTEGER NOT NULL

, PRIMARY KEY(ID)
);

V obeh primerih smo določili tabelo z enim samim poljem, ki se bo avtomatično povečevalo v kolikor mu številke ne določimo. Torej:

INSERT INTO SEQ_RACUNI DEFAULT VALUES

Na ta način torej v MSSql in SQLite podatkovnih bazah dobimo avtomatično številčenje.

POZOR: Seveda pa – glede na sekvence – obstaja velika razlika. Pri sekvencah vsak zahtevek po novi številki samo poveča trenutno vrednost sekvence; v primeru avtomatičnega številčenja primarnih ključev pa se številke zapisujejo v podatkovno bazo in tako imamo za prvih 1000 številk v tabeli 1000 zapisov. To se seveda lahko preprosto reši s periodičnim brisanjem podatkovne tabele:

DELETE FROM SEQ_RACUNI WHERE SID < (SELECT MAX(SID) FROM SEQ_RACUNI)

Številčenje v SQL podatkovnih bazah II

Sreda, December 18th, 2013

Zadnjič sem vam omenil tri načine avtomatičnega številčenja v SQL podatkovnih bazah, danes pa vam bom prikazal prvega. Posamezne načine vam bom prikazal na primeru treh popularnih SQL baz: Oracle, MSSQL in Sqlite.

Sekvence (SEQUENCE)

Izmed omenjenih treh podatkovnih baz poznata sekvence Oracle in MSSQL (vendar MS samo od letnika 2012 dalje!). Postopek dela s sekvencami je skrajno preprost.

  1. Najprej definiramo novo sekvenco
  2. Ko potrebujemo naslednjo številko jo iz sekvence zahtevamo

To je očitno zelo dober način za pridobivanje avtomatičnih številk. Sekvenco določimo z najmanj petimi parametri (ime sekvence, minimalna vrednost, maksimalna vrednost, preskok in začetna vrednost):

CREATE SEQUENCE sequence_name
  MINVALUE value
  MAXVALUE value
  START WITH value
  INCREMENT BY value;

Primer:

CREATE SEQUENCE seq_racuni
  MINVALUE 1
  MAXVALUE 99999999
  START WITH 1
  INCREMENT BY 1;

Kot je vidno sekvenca ni omejena na zaporedno številčenje, temveč lahko številčimo tudi s korakom večjim od 1 (INCREMENT BY). Ravnotako ni nujno, da se sekvenca začne z 1 (START WITH).

OPOMBA: Seveda je z uporabo najpreprostejše srednješolske matematike tako ali tako preprosto napisati poljubno funkcijo številčenja tako da pač napišemo neko funkcijo y = F(x), kjer X pač raste od 1 do N, y pa je številka, ki nas zanima. Recimo, če želimo začeti številčiti z 8 in potem nadaljevati s korakom 15: y = 8 + 15 * (x – 1)!

Uporabiti takšno sekvenco pa je še bolj preprosto.

V Oracle jo preprosto zahtevamo s funkcijo .nextval:

SELECT seq_racuni.nextval FROM dual;

oziroma

INSERT INTO racuni
  (stevilka_racuna, znesek, datum...)
VALUES
  (seq_racuni.nextval, 1123.4, SYSDATE...);

V MSSQL pa s konstruktom NEXT VALUE FOR:

SELECT NEXT VALUE FOR seq_racuni;

oziroma

INSERT INTO racuni
  (stevilka_racuna, znesek, datum...)
VALUES
  (SELECT NEXT VALUE FOR seq_racuni, 1123.4, SYSDATE...);

Številčenje v SQL podatkovnih bazah

Četrtek, Oktober 31st, 2013

V razvoju prej ali slej naletimo na problem, ko moramo zapise številčiti. Vsakemu dokumentu pač moramo določiti edinstveno številko, ki pa mora biti ob tem še zaporedna.

Vse SQL podatkovne baze poznajo avtomatično številčenje primernega ključa – ko torej v tabelo dodamo nov zapis, slednji dobi naslednjo zaporedno številko. To imenujemo tehnično številčenje zapisov. Problem pa se pojavi, ko potrebujemo vsebinsko številko dokumenta.

Za lažje razumevanje problema, si predstavljajmo tipično podatkovno tabelo, v kateri imamo poslovne dokumente – predračune, račune, dobavnice… Vsi različni dokumenti so v isti tabeli, a vsak med njimi mora imeti lastno vsebinsko številko. Primer:

#  DOKUMENT     VSEB. ŠT.   OSTALI PODATKI

1  Predračun    PR-1/2013   ... itd ...
2  Predračun    PR-2/2013   ... itd ...
3  Račun        RA-1/2013   ... itd ...
4  Dobavnica    DO-1/2013   ... itd ...
5  Predračun    PR-3/2013   ... itd ...
6  Predračun    PR-4/2013   ... itd ...
7  Račun        RA-2/2013   ... itd ...
8  Dobavnica    DO-2/2013   ... itd ...
9  Dobavnica    DO-3/2013   ... itd ...

Kot je lepo vidno v tabeli ima vsak tip dokumenta lastno številčenje.

Kako določiti vsebinsko številko?

Opcij je seveda več a nekako jih lahko uredimo v tri sklope:

  1. Sekvence – če jih podatkovna baza podpira.
  2. Lastna tabela za vsak tip številčenja – za vsak tip dokumenta narediti lastno tabelo, ki določi naslednjo številko
  3. Ena tabela za vso številčenje – za vse številčenje uporabiti eno samo tabelo

Sekvence

Dobro

  • Rešitev namenjena temu konkretnemu problemu

Slabo

  • Ne poznajo jo vse podatkovne baze

Lastna tabela za vsako številčenje

Dobro

  • Deluje v vseh SQL bazah
  • Zelo podobna rešitev kot sekvence

Slabo

  • Veliko malih tabel
  • Vse tabele je potrebno ustvariti vnaprej ali pa v programu vedno preverjati ali tabela obstaja ali ne.

Za vso številčenje uporabiti eno samo tabelo

Dobro

  • Deluje v vseh SQL bazah
  • Preprosta rešitev
  • Ni veliko dodatnega dela

Slabo

  • Ni primerna za SQL baze z veliko hkratnimi uporabniki

V naslednjih prispevkih bom podrobneje predstavil vsako izmed možnosti…

Skupno delo

Ponedeljek, Junij 3rd, 2013

Kot že ptički čivkajo je Microsoft v novi različici MS podprl skupinsko delo več uporabnikov na istem dokumentu. Osebno se mi to zdi uporabna možnost in dodatek novi pisarni ki pa ima en velik problem… Vsi ljudje še namreč nimate najnovejše MS pisarne… Pa tudi tako hitro je še ne bodo/boste imeli.

V vmesen času pa lahko podobno – seveda zelo okrnjeno – a vseeno zelo uporabno možnost skupinskega urejanja dokumenta izkusite povsem zastonj in povsem internetno – torej brez potrebe kakršne koli instalacije na lokalni računalnik- kar hkrati pomeni tudi uporabo z različnimi napravami in različnimi operacijskimi sistemi.

Programska oprema se imenuje MoPad in nastaja pod okriljem Mozzila fundacije, dosegljivo pa je na spletni strani https://etherpad.mozilla.org/.

Preizkusite ne bo vam žal…

Kako primerjati Excelove delovne zvezke?

Ponedeljek, Junij 11th, 2012

Dandanes se po elektronski pošti prenaša vseveč dokumentov in med njimi seveda tudi veliko Excelovih datotek. Problem teh datotek pa se pojavi, ker nad njimi nima nihče nobenega pregleda.

Tako se zgodi, da datoteko pošljete »v svet« določenim sodelavcem. Čez nekaj časa pa dobite datoteko nazaj z opisom, da je določena oseba pač spremenila nekaj vrednosti, ker niso bile pravilne… OK, vse lepo in prav – a kako ugotoviti, kaj je bilo spremenjeno, predvsem pa ali je bilo spremenjeno samo to ali pa (po pomoti / ali zanalašč) še kaj drugega?

(more…)

Kako poštnim številkam najti ustrezna mesta?

Ponedeljek, Junij 4th, 2012

Eno izmed pogostejših opravil uporabnikov v Excelu je dešifracija podatkov. Dešifracija pomeni, da namesto šifre ki ljudem nič ne pomeni (šifra artikla, poštna številka, davčna številka, EMŠO…) v tablo zapišemo podatke, ki uporabniku nekaj pove (naziv artikla, naziv kraja, ime osebe…).

V teh primerih imamo namreč vsaj dve tabeli in v prvi tabeli imamo neke šifre ter pripadajoče podatke (recimo davčne številke in promet zadnjih dveh mesecev), v drugi tabeli pa imamo seznam šifer in ustrezne nazive (npr. seznam podjetij po davčnih številkah).

Sedaj je potrebno h prvi tabeli namesto šifer zapisati nazive. KAKO?

(more…)

Poimenovanje območij

Četrtek, December 8th, 2011

Preden torej nadaljujemo na dinamične grafe o katerih sem govoril že v prejšnjem blogu, bi vam predstavil še poimenovanje območij.

Ideja je skrajno preprosta in uporabna. Namesto, da se na neko celico ali območje sklicujete preko znanega zapisa D10 ali D10:F350, to celico (ali območje) poimenujete in se potem v formulah raje sklicujete na ime. Vse omenjeno je tudi zapisano v enem izmed mojih nasvetov uporabnikom Excela.

(more…)

Dinamična območja in funkcija OFFSET

Četrtek, December 1st, 2011

V današnjem blogu sem imel namen pisati o dinamičnih grafih, to je o grafih, ki prikažejo toliko podatkov, kot jih je v tabeli, torej se prilagajajo količini podatkov.

A ob pisanju se je izkazalo, da bi bil blog prevelik, zato sem tematiko razbil na 3 sklope in danes bomo spoznali prvega – dinamična območja.

(more…)