{"id":946,"date":"2011-12-01T21:14:03","date_gmt":"2011-12-01T20:14:03","guid":{"rendered":"http:\/\/www.matjazev.net\/blog\/?p=946"},"modified":"2011-12-01T21:14:03","modified_gmt":"2011-12-01T20:14:03","slug":"dinamicna-obmocja-in-funkcija-offset","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.matjazev.net\/blog\/2011\/12\/01\/dinamicna-obmocja-in-funkcija-offset\/","title":{"rendered":"Dinami\u010dna obmo\u010dja in funkcija OFFSET"},"content":{"rendered":"

V dana\u0161njem blogu sem imel namen pisati o dinami\u010dnih grafih<\/strong>, to je o grafih, ki prika\u017eejo toliko podatkov, kot jih je v tabeli, torej se prilagajajo koli\u010dini podatkov.<\/p>\n

A ob pisanju se je izkazalo, da bi bil blog prevelik, zato sem tematiko razbil na 3 sklope<\/strong> in danes bomo spoznali prvega \u2013 dinami\u010dna obmo\u010dja.<\/p>\n

<\/p>\n

Dinami\u010dna obmo\u010dja<\/h2>\n

Vsi ki uporabljamo Excel uporabljamo tudi obmo\u010dja. Ko namre\u010d zauka\u017eemo Excelu naj nam pove se\u0161tevek nekih \u0161tevil<\/strong>, mu pa\u010d podamo obmo\u010dje na katerem se ta \u0161tevila nahajajo<\/strong> in Excel jih se\u0161teje.<\/p>\n

Kaj pa se zgodi, ko \u0161tevilo podatkov raste?<\/strong> No Excel nam \u017ee dobrih 10 let pri tem intenzivno pomaga in v kolikor vrivamo vrstice v tabelo in imamo na koncu se\u0161tevke, je Excel \u017ee dovolj pameten, da sam pove\u010da obmo\u010dje, saj sklepa da je to tisto, kar bi tudi mi \u017eeleli. In v ve\u010dini ima prav; kakopak :)!<\/p>\n

Kaj pa ko imamo samo tabelo s podatki na eni strani in izra\u010dune na drugi strani? Ko v tak\u0161ni tabeli dodajamo podatke na konec, pa Excel ne popravlja ve\u010d formul. Dobro; novej\u0161e verzije Excela vam v celico s formulo nari\u0161ejo majhen trikotnik \u2013 opomnik, kjer vas opozarjajo, da bi se znalo zgoditi, da formula ni ve\u010d pravilna, to pa je tudi vse – funkcija sam se ne popravi<\/strong>!<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

\u010ce imate torej tak\u0161no tabelo (recimo da se nahaja na podro\u010dju C4:D10) in imate nekje drugje izra\u010dunano povpre\u010dno mese\u010dno prodajo (=AVERAGE(D5:D9))<\/strong>, bo le ta zna\u0161ala 202.419,00\u20ac. \u010ce sedaj k tabeli dopi\u0161ete \u0161e mesec junij pa se vrednost povpre\u010dja ne bo ve\u010d spremenila!<\/strong><\/p>\n

\u0160tetje polnih celic<\/h2>\n

Da bi re\u0161ili tak\u0161no zagato pa torej formuli ne moremo ve\u010d podati fiksnega obmo\u010dja, temve\u010d moramo formuli nekako zaukazati naj pre\u0161teje koliko je polnih celic in upo\u0161teva tako veliko obmo\u010dje.
\n\u0160tevilo polnih celic nam pove funkcija COUNTA. In \u010de ji zauka\u017eemo (ne pozabite da se na\u0161a tabela nahaja na obmo\u010dju C4:D10!):
\n

=COUNTA(D4:D100)<\/pre>
\nBomo dobili vrednost 6, saj je polnih 6 celic.<\/p>\n
Funkcija OFFSET<\/h2>\n
Torej \u0161tevilo celic znamo pre\u0161teti, sedaj pa potrebujemo \u0161e neko drugo funkcijo, ki nam bo na podlagi velikosti nekega obmo\u010dja tudi vrnila podatek o tem obmo\u010dju<\/strong>. Kot (pravilno!) sklepate je to seveda funkcija OFFSET.<\/p>\n
Funkcija sprejme 5 parametrov:<\/p>\n
    \n
  • Prvi parameter je neka za\u010detna celica<\/li>\n
  • Drugi parameter dolo\u010da koliko vrstic se \u017eelimo odmakniti od za\u010detne celice<\/li>\n
  • Tretji parameter dolo\u010da koliko kolon se \u017eelimo odmakniti od za\u010detne celice<\/li>\n
  • \u010cetrti parameter dolo\u010da velikost obmo\u010dja v vrsticah<\/li>\n
  • Peti parameter dolo\u010da velikost obmo\u010dja v kolonah<\/li>\n<\/ul>\n
    \u010ce torej zapi\u0161emo funkcijo:
    \n
    =OFFSET(A1;4;10;5;4)<\/pre>
    \nS tem zauka\u017eemo. Postavi se v celico A1 in se od nje odmakni za 4 vrstice in 10 kolon \u2013 torej dobimo celico K5 (od A do K je 10 kolon in od 1 do 5 so 4 vrstice). S tem si dobil prvi kot obmo\u010dja. Velikost obmo\u010dja pa je 5 vrstic in 4 kolone, torej K5:N9.<\/em><\/p>\n
    In kako mi to pomaga?<\/h2>\n
    No \u010de zdru\u017eimo funkciji COUNTA in OFFSET pa lahko dobimo dinami\u010dno obmo\u010dje in tako namesto<\/strong>
    \n
    =AVERAGE(D5:D9)<\/pre>
    \nraje zapi\u0161emo<\/strong>
    \n
    =AVERAGE(OFFSET(C4;1;1;COUNTA(D4:D100)-1;1))<\/pre>
    \nS tem dobimo funkcijo, ki ra\u010duna povpre\u010dje za vse vnesene celice<\/strong>. \u010ce vnesemo ve\u010d celic je obmo\u010dje ve\u010dje, \u010de jih vnesemo manj je manj\u0161e.<\/p>\n
      \n
    • OPOMBA1: Kaj to\u010dno pomeni ta \u00bbdolga\u00ab funkcija?<\/em> Od celice C4 (gornji kot na\u0161e table) se pomakni za eno celico desno in dol ==> nahajamo se na prodaji za januar, torej celici D5. Od te celice pa vzami velikost obmo\u010dja tolik\u0161no kot je \u0161tevilo nepraznih celic v obmo\u010dju D4:D100 (1 od\u0161tejemo, ker je tudi naslov polna celica!).<\/li>\n
    • OPOMBA2: Seveda bi bilo povpre\u010dje pravilno, \u010detudi bi napisali kar fiksno obmo\u010dje D4:D100, a to sedaj ni va\u017eno. Zamislite si, da je funkcija pa\u010d kompleksnej\u0161a in je zares odvisna od \u0161tevila polnih celic. Tukaj sem \u017eelel prikazati samo preprost primer!<\/li>\n<\/ul>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
      V dana\u0161njem blogu sem imel namen pisati o dinami\u010dnih grafih, to je o grafih, ki prika\u017eejo toliko podatkov, kot jih je v tabeli, torej se prilagajajo koli\u010dini podatkov. A ob pisanju se je izkazalo, da bi bil blog prevelik, zato sem tematiko razbil na 3 sklope in danes bomo spoznali prvega \u2013 dinami\u010dna obmo\u010dja.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18,3,19],"tags":[14,50,61,65,22,30],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.matjazev.net\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/946"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.matjazev.net\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.matjazev.net\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.matjazev.net\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.matjazev.net\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=946"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.matjazev.net\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/946\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":951,"href":"https:\/\/www.matjazev.net\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/946\/revisions\/951"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.matjazev.net\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=946"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.matjazev.net\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=946"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.matjazev.net\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=946"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}