Posamezni elementi datuma v Excelu

Kot smo že spoznali, vidi Excel datume kot naravna števila. Vprašanje, ki se pojavlja pa je, kako iz nekega datuma izluščiti leto, mesec ali dan?

Rešitvi tega problema so v Excel vgrajene tri funkcije YEAR (vrne leto), MONTH (vrne mesec) in DAY (vrne dan). Vsaka izmed funkcij sprejme en sam parameter in to je seveda datum za katerega nas določen element zanima.

Če imamo torej v Excelu v celici D1 zapisan datum (12.3.2010), potem nam funkcije vrnejo sledeče:

=YEAR(D1)   == 2010
=MONTH(D1)  == 3
=DAY(D1)    == 12

Kaj pa kadar želimo iz posameznih elementov sestaviti datum?

Seveda ima Excel tudi za to, dokaj splošno zahtevo, ustrezno funkcijo in to je funkcija DATE. Funkcija sprejme tri parametre in to so seveda leto, mesec in dan. Pozor, prvi parameter funkcije je leto, drugi mesec in tretji dan – torej ravno obratno, kot sicer datum zapišemo mi.

=DATE(2010; 3; 12) == 12.3.2010

PS: Imena funkcij so seveda angleške besede za posamezne elemente: day – dan, month – mesec, year – leto, date – datum!

Kako je predstavljen čas v Excelu?

Zadnjič smo si ogledali, kako Excel vidi datume. Kaj pa čase, kako vidi slednje?

Če malce premislimo (tako kot so to naredili tudi avtorji Excela) lahko hitro pridemo do ugotovitve, da je čas samo neka podenota datuma. Čas delimo na ure, minute in sekunde (no lahko tudi podrobneje a to sedaj ni pomembno), a hkrati čas sestavlja tudi datum. 24 ur skupaj namreč predstavlja 1 dan.

In če smo zadnjič uvideli, da Excel vidi datume kot naravna števila, torej 1 je 1 dan lahko potegnemo preprost sklep, da je tudi 24 ur 1 dan oz 24 ur je v Excelu število 1. Torej je 12 ur ena polovica oz 0,5… In to razmišljanje nas pripelje do edini možne razlage, da je čas v Excelu predstavljen kot realno število.

Kako torej Excel vidi čas?

Človek        Excel
24 ur         1 = 1 dan
12 ur         0,5           (= 12/ 24)
 6 ur         0,25          (=  6/ 24)
 2 uri        0,083333333   (=  2/ 24)
15 minut      0,010416667   (= 15/(24*60))
 2 minuti     0,001388889   (=  2/(24*60))
15 sekund     0,000173611   (= 15/(24*60*60))
 1 sekunda    0,000011574   (=  1/(24*60*60))

Pa še malce “težje”

Koliko je v Excelu 2 uri 15 minut in 32 sekund? Če to najprej pretvorimo v sekunde, dobimo

2h 15m 32s = (2*60*60) + (15*60) + 32 = 8132

In če sekunde pretvorimo v Excelov čas, dobimo:
8132 / (24*60*60) = 0,09412037

Ali je to res?

Preizkus je trivialen. V Excelovo celico vpišite ‘2:15:32’ in celico oblikujte kot število… Dobili ste 0,09412037 🙂

Datumi v Excelu

Glede obravnave datumov in časov je med uporabniki Excela vedo križ. Dejsto je namreč, da Excel datume na obravnava posebej, temveč so to zanj zgolj številke!

Uporabniki pa imajo s tem večinoma težave, saj ljudje datume vidimo (obravnavamo) drugače. Za nas sta datum in čas posebni kategoriji, ki jih ne povezujemo neposredno s številkami. Dobro oba (datum in čas) sta sestavljena izključno iz številk a ljudje ne razmišljamo da je med 13. januarjem 2008 in 27. junijem 2009 preteklo 531 dni – mi rečemo, da je to pribljižno leto in pol.

No Excel pa vsak datum vidi kot številko – navadno številko in nič drugega! In številko 1 vidi kot datum 1.1.1900*

In kako vidimo, da so za Excel vsi datumi zgolj številke?

Preprosto! Postavite se v neko celico in vanjo vpišite neko številko, recimo 75423. Sedaj to celico oblikujte kot datum in v celici se bo pojavil datum 1.7.2016. Lahko pa naredite tudi obratno. V celici vpišite 13.7.2000 in to celico oblikujte ko številko – takoj se pojavi številka 63720.

In kaj nam povedo te številke?

Nam bore malo, Excelu pa preprosto število dni od 1.1.1900 (oz 1.1.1904)!

* Na računalnikih Mac (kdo jih sploh uporablja :)) Excel kot številko 1 vidi datum 1.1.1904. Zaradi te razlike lahko naletite na probleme med Excelom na Macintosh računalnikih in Excelom na »normalnih« računalnikih! A to je že zgodba zase…

Pretvarjanje dokumentov MS Pisarne v PDF

MS Pisarna je v različici 2007 prinesla tudi možnost izdelave PDF dokumentov. Do tedaj smo morali PDF dokumente iz Worda /Excela ustvarjati preko pregrešno drage Adobe programske opreme ali pa smo dokumente preprosto “natisnili” v PDF obliki.

Natisnili sem dal v narekovaje, saj na trgu obstaja množica posebnih tiskalniških gonilnikov, ki namesto na tiskalnik natisnejo dokument v datoteko in slednje večinoma seveda v PDF datoteko.

Kot rečeno nas je torej Microsoft v različici 2007 prvič počastil z možnostjo direktne izdelave PDF dokumentov. Ko torej izdelate nek dokument (Word, Excel…) ga lahko z enim korakom shranite v PDF obliki. Preprosto izberete Office gumb in v meniju opcijo ‘Shrani kot /PDF ali XPS’


PDF v Excelu

Ko v Excelu izberete opcijo izvoza v PDF je slednji dovolj inteligenten, da v PDF pretvori samo izbran list, kar je resnici na ljubo res tisto, kar v večini primerov želimo. S tem torej za vsak list dobimo lasten PDF dokument.

Toda prej ali slej se pojavi vprašanje, kako v EN PDF dokument shraniti VEČ listov? Ko sem se sam srečal s tem problemom sem se seveda najprej spomnil na gumb ‘Možnosti’, ki je prisoten na oknu za ustvarjanje PDF datoteke.

Ko ta gumb kliknete se odpre novo okno, kjer je kar nekaj opcij in tam lahko izberete tudi tiskanje celotne datoteke, torej vseh listov… Kaj pa samo dveh/treh…?


No če opcijo dobro pogledate, vidite, da piše ‘Aktivni listi’; torej množina ;). Če torej želite izpisati več listov (toda ne vseh!) jih v Excelu izberite (izbirate jih tako, da držine tipko CTRL in jih hkrati klikate) in nato shranite v PDF. To je to!

Tiskanje več ovojnic hkrati

V kolikor želite natisniti ovojnice za več prejemnikov, boste v Wordu uporabili orodje za spajanje dokumentov, o katerem si lahko podrobno preberete tukaj.

Kaj pa če želite eno ovojnico natisniti večkrat? Dobro, če znate tiskati ovojnice za več prejemnikov, si preprosto naredite seznam prejemnikov (v tem konkretnem primeru je pač en prejemnik zapisan poljubno krat…). A navkljub vsemu je to malce zamudno in nepregledno.

Tiskanje ovojnice v Wordu 2007/2010

V kolikor želite v Wordu natisniti samo eno konkretno ovojnico, to storite preprosto tako, da izberete ustrezno orodje, ki ga najdete na zavihku ‘Pošiljanje’, opcija ‘Ovojnice’.

Omenjena opcija vam odpre novo okno, kjer vpišete prejemnika, pošiljatelja, izberete tip ovojnice in pritisnete gumb ‘Natisni’ – Word natisne ovojnico in magije je konec :(… Če želite natisniti novo, morate začeti od začetka.

Toda ni vse izgubljeno. Na oknu za vnos se nahaja tudi gumb ‘Dodaj v dokument’. Ta gumb pa vam izbrano ovojnico vstavi v trenutni dokument in ko je ovojnica enkrat v dokumentu jo lahko z ukazom ‘Natisni’ natisnete poljubnokrat 🙂.

Tiskanje ovojnice v Wordu 2003

Postopek je enakovreden tistemu v Wordu 2007 le, da se ukaz za ovojnice skriva pod menijsko opcijo Orodja /Pisma in pošiljanje / Ovojnice in nalepke… Od tu dalje je vse enako.

Zaokroževanje v Excelu / zaokroževanje na poljubno vrednost

Odgovor na vprašanje v enem izmed forumov, me je spomnil na problem zaokroževanja…

Ena izmed najpogostejših operacij v Excelu je (ob seštevanju) zaokroževanje. Življenje nas preprosto sili v to, da rezultate zaokrožujemo saj jih samo tako lahko vsaj nekako obvladujemo.

Tako večina uporabnikov Excela ob funkciji sum, ki je zagotovo prva funkcija, ki jo spoznajo, spozna tudi funkcijo round. In prej ali slej se vsi naučijo, da je potrebno zaokroževati z uporabo funkcije round(xxx; 2). Mnogi niti ne vedo, čemu tista dvojka sploh služi in jo preprosto privzamejo, drugi vedo, da to pomeni zaokroževanje na dve decimalki (na cente, kot bi temu rekli finančniki) in to jim zadostuje.

Excelovo vgrajeno zaokroževanje

Excel ima za potrebe zaokroževanja na voljo 3 funkcije round, roundUp in roundDown. Prva zaokrožuje na najbližjo vrednost (round), druga na najbližjo višjo vrednost (RoundUp), tretja pa na najbližjo nižjo vrednot (RoundDown).

Kaj to pomeni v praksi? Zamislimo si primer, da želimo neko vrednost zaokrožiti na stotice. Če je to število 248, ga torej lahko zaokrožimo na 200 ali na 300 in funkcija round ga bo zaokrožila na 200, saj je 200 bližje kot 300. Funkcija roundUp ga bo zaokrožila na 300, saj je to najbližje VIŠJA vrednot, funkcija roundDown pa ga bo zaokrožila na 200 saj je to najbližja NIŽJA vrednost.

Vprašanje, ki se pojavi je, kam se zaokroži vrednost, ki je točno na polovici? Kam se torej zaokroži 250? Pri roundUp (300) in roundDown (200) ni problema. Kaj pa round? No roundpa se lahko odloči; ali gor ali dol. In ker se je za nekaj potrebno odločiti, se v Excelu funkcija Round obnaša tako, da zaokroži navzgor.

To je to. Ostaja še odprto vprašanje čemu služi drugi parameter teh funkcij?

PARAMETER: 2
   število  round(x;2)  roundup(x;2)  rounddown(x;2)
----------------------------------------------------   
     3,737       3,740         3,740           3,730
    37,999      38,000        38,000          37,990
   775,209     775,210       775,210         775,200
 3.448,453   3.448,450     3.448,460       3.448,450

Drugi parameter Excelovih vgrajenih funkcij za zaokroževanje

Drugi parameter funkcij roundxxx pove decimalno mesto, na katerega želite število zaokrožiti. Če je torej drugi parameter 2, pomeni da želite zaokroževati na drugo decimalko, torej na stotine. Če je tri bi zaokroževali na tretjo decimalko, če je 0 bi zaokroževali na enice… Hm, kaj pa če je -2? 😉

No če je drugi parameter negativen, pa po čisti inerciji (ali logiki, kakor pač hočete) zaokrožujete po deseticah, stoticah, tisočicah…

Če torej želite nek znesek zaokrožiti na 1000€, kar je pogosto pri velikih zneskih, boste uporabili funkcijo round(xxx, -3). Žena bo sicer uporabila funkcijo RoundUp(xxx, -3), a to je že druga zgodba 🙂

PARAMETER: 0
   število  round(x;0)  roundup(x;0)  rounddown(x;0)
----------------------------------------------------
     3,737       4,000         4,000           3,000
    37,999      38,000        38,000          37,000
   775,209     775,000       776,000         775,000
 3.448,453   3.448,000     3.449,000       3.448,000

PARAMETER: -2
   število round(x;-2) roundup(x;-2) rounddown(x;-2)
----------------------------------------------------
     3,737       0,000       100,000           0,000
    37,999       0,000       100,000           0,000
   775,209     800,000       800,000         700,000
 3.448,453   3.400,000     3.500,000       3.400,000

Kaj pa zaokroževanje na poljubno vrednost (na poljubno mejo)?

No; s tem pa sem tale blog pripeljal do moje izhodiščne točke. Originalno vprašanje je namreč bilo kako neko število vedno zaokrožiti na najbližje sodo število? Pogosta variacija tega vprašanja je tudi, kako vse zneske zaokrožiti na 50 centov?

No kaj takšnega Excel po privzetem ne zna, lahko pa do tega pridemo zelo preprosto, če samo malce vključimo možganske celice… Če torej želimo nekaj zaokrožiti na najbližje sodo število, najprej originalno število delimo z dva in pri tem seveda dobimo nek ostanek. Ostanek zanemarimo ter dobljeno število pomnožimo z dva. Dobili smo zaokroženo originalno število! V Excelu bi to zapisali kot round(xxx/2;0)*2 in popolnoma enako deluje tudi s centi, torej: round(xxx/0,5;2)*0,5.

Če torej v splošnem želite neko število zaokrožiti na večkratnik števila M, morate torej uporabiti formulo round(število/M;0)*M.

Zaokroževanje na poljubno mejno vrednost M

  formula je torej =ROUND(število/M;0)*M

   število         M=2         M=0,5            M=25
----------------------------------------------------
     3,737       4,000         3,500           0,000
    37,999      38,000        38,000          50,000
   775,209     776,000       775,000         775,000
 3.448,453   3.448,000     3.448,500       3.450,000

Poravnani stolpci v Wordu

Ko v Wordu urejate kakšno publikacijo ali letak – mogoče pesem, se prej ali slej srečate s stolpci, ki jih je v Wordu zares preprosto ustvariti. Toda ko vsebino napišete, se na zadnji strani pojavi nekaj grdega, neestetskega! Zadnja stran je namreč popisana samo delno in to zares ne zgleda estetsko.

Rešitev

Postavite se na konec teksta in tja vrinite zvezni prelom stolpca. V Wordu 2003 to dosežete preko menija Vstavljanje /Prelom in odpre se novo okno. V Wordu 2007 /2010 pa opcijo najdete na zavihku Postavitev strani pod izbiro Prelomi.

No ne glede na različico worda, dobimo precej lepši izgled dokumenta 😉

Privzeta pisava v Wordu

Nova Pisarna 2010 (in že prej 2007) sta prinesli tudi majhno »tiho« spremembo, ki pa jezi mnoge uporabnike dandanes najpopularnejše verzije 2003. V Wordu se je namreč spremenila privzeta pisava. Ko ste v Wordu 2003 odprli prazen list ste imeli pisavo Times New Roman, v Wordu 2007/2010 pa imate Calibri.

V kolikor vas to jezi in želite izbrati drugo privzeto pisavo lahko to relativno preprosto naredite.

Word 2007/2010 – sprememba privzete pisave

  1. V zavihku ‘Osnovo’ izberite okvir ‘Pisava’ in ga razprite (kliknite majhno puščico spodaj desno)
  2. Odpre se novo okno, kje izberite želeno pisavo in nato kliknite gumb ‘Privzeto …’. Na vprašanje odgovorite pritrdilno.

S tem boste imeli v vseh dokumentih privzeto izbrano pisavo 🙂

Word 2003

Seveda pa lahko tudi v Wordu 2003 spremenite privzeto pisavo (če vam je recimo lepša Calibri).

  1. Izberete meni Oblika/Pisava
  2. Odpre se novo okno, kje izberite želeno pisavo in nato kliknite gumb ‘Privzeto …’. Na vprašanje odgovorite pritrdilno.

Kopiranje iz različnih virov

V večini primerov, ko določeno besedilo kopirate iz nekega drugega dokumenta v trenutni dokument ali še večkrat iz interneta v vaš dokument, se pojavi problem, ker je izbrano besedilo oblikovano drugače kot besedilo v vašem dokumentu. V tem primeru morate nekako razveljaviti obstoječ format besedila (obliko, velikost in barvo črk ipd…).

Razveljavitev oblikovanja

To najlažje naredite tako, da izvedete ukaz, ki razveljavi oblikovanje. Postopek je preprost:

  1. Označite besedilo, katerega oblikovanje želite razveljaviti
  2. Na zavihku Osnovno, v oddelku Pisava kliknete gumb, ki je označen z belo radirko in oblikovanje je počiščeno.

Lepljenje brez oblikovanja

Seveda pa takšno brisanje oblikovanja ne počisti celotnega oblikovanja, ne počisti recimo odvečnih tabel in podobnega. Če iz kopiranega besedila želite resnično samo besedilo in nič drugega pa lahko uporabite drugo pot lepljenja.


Namesto, da besedilo preprosto prilepite z uporabo opcije Prilepi, ki se nahaja na zavihku Osnovno, izberite njeno podopcijo ‘Posebno lepljenje…’, ki odpre novo okno. V tem oknu lahko imate več ali manj možnih izbir, a zagotovo je med njimi tudi izbira ‘Neoblikovano besedilo’. To pa je tudi opcija, ki jo potrebujete. Če jo izberete, boste s tem v Word prekopirali besedilo popolnoma brez oblikovanja 🙂


Premikanje objektov Excelu (slike, grafi…)

Ob urejanju ene izmed diplomskih nalog sem se srečal z zanimivim problemom, kjer sem moral graf znotraj Excelovega lista fiksirati na določeno mesto.

Objekti v Excelu imajo namreč navado, da se premikajo v kolikor povečate/pomanjšate stolpec/vrstico, ki se nahaja pred njimi. To je sicer čisto uporabna lastnost pomeni pa pravzaprav, da se vsak objekt »prilepi« na neko celico in se hkrati z njo premika levo/desno, v odvisnosti od nastavitev pa se lahko z njo tudi povečuje oz. zmanjšuje.

Dobro, naloga ni bila zahtevna in v Excelu 2003 tudi povsem intuitivno rešljiva. V Excelu 2003 sem se kot uporabnik navadil, da večino uporabnih stvari dobim preprosto tako, da kliknem desni miškin gumb. Postopek je torej preprost in jasen…

Excel 2003

  1. Narišemo graf
  2. Se postavimo nanj, kliknemo desni miškin gumb in iz priročnega menija izberemo opcijo ‘Oblikuj področje grafikona’
  3. odpre se novo okno, kjer izberemo zadnji zavihek ‘Lastnosti’ in tam nas pričakajo iskane opcije:
    • Premikanje in spreminjanje velikosti s celico
    • Premikanje s celico, ne da bi mu spremenili velikost
    • Brez premikanja in spreminjanja velikosti s celico

To je to, to je vse kar človek potrebuje 🙂

Excel 2007/2010

Kaj pa v novejšem Excelu? V novejšem Excelu sem kliknil desni miškin gumb in dobil nekaj zanimivih in uporabnih možnosti, predvsem opcijo ‘Oblikuj območje grafikona’, ki sicer odpre novo okno a iskanih opcij na tem oknu ni :(…

Malce sem tuhtal in grdo gledal, potem pa sem se spomnil dejstva, ki ga znova in znova pozabljam. Ko v Pisarni 2007/2010 izbiramo elemente, se temu ustrezno prilagodi celoten trak na vrhu! Ko se človek spomni tega, pa ni več tako težko (čeravno iskal pa sem še vedno 😉 )

  1. Narišemo graf
  2. Kliknemo nanj in v traku se nam pojavijo opcije za delo z grafi (skrajno desno)
  3. Izberemo zavihek ‘Oblika’ in na njem okvir ‘Velikost’, ki ga razširimo.
  4. Odpre se novo okno, kjer izberemo zavihek ‘Lastnosti’ in tam imamo iskane opcije:
    • Premikanje in spreminjanje velikosti s celico
    • Premikanje s celico, ne da bi mu spremenili velikost
    • Brez premikanja in spreminjanja velikosti s celico