Elektronsko glasovanje

Včeraj sem se spet ujel v zanko elektronskih volitev in spet sem bil strogo proti in spet sem želel razložiti zakaj pa je to težko v par stavkih.

A navkljub vsemu bom v današnji kolumni poskušal zares na kratko in zares preprosto razložiti, zakaj smo računalničarji proti elektronskim volitvam. Pri razlagi ne bom uporabil nobenega strokovnega termina, temveč bom pisal z besedami, ki jih razume vsakdo. Ob tem pa bom veliko težav preprosto izpustil. Torej, težav je še mnogo več in tukaj bom izpostavil samo nekatere, ki pa so že dovolj, da sem strogo proti elektronskim volitvam.

Glasovanje od doma

Takoj lahko izločimo glasovanje od doma, iz domačega naslonjača, iz domačega računalnika. Glasovanje bi šlo iz mojega računalnika – preko interneta – na centralni strežnik. Glede na število vlomov in možnosti prestrezanja je ta opcija najslabša.

Protiargument so vedno – banke! Vsi že poslujemo z bankami preko interneta in vse je OK.

To je res. Vendar banka VE, kdo sem, in VE, kaj počnem. Pri glasovanju pa bi moral nekdo vedeti:

  • Da sem jaz in ne kdo drug (to bi šlo)
  • Da sem glasoval največ enkrat (to bi še šlo)
  • Kaj sem glasoval – no, tega pa ne sme vedeti – tega SPLOH ne sme vedeti (to pa ne gre več)

Glasovanje na volišču

Torej pridem na volišče in tam je računalnik, ki sprejme moj glas:

  • Kako naj vem, kakšna programska koda teče na tem računalniku?
    • Ja, odprtokodna, lahko jo pogledam – Super(!)
    • Kdo mi zagotavlja, da je na TEM računalniku programska oprema, ki sem jo jaz pogledal in sem z njo zadovoljen?
    • Vem, kar je digitalno podpisana in ima neko »HASH kodo«… Kaj pa je to? Rekel sem da ne bom uporabil strokovnih izrazov. Moja mama, ki glasuje, ve, kaj je to HASH koda?
  • Če sem zadovoljen s programsko kodo, kaj pa strojna oprema? Kaj, če programska koda sicer deluje OK in je ni nihče »popravljal«. Kdo mi zagotavlja, da se tisto, kar zapiše programska koda, potem res tudi zapiše na disk, in to NESPREMENJENO(!)?
    • Protiargument je list, ki ga dobim v roke in ga natisne računalnik. Ah, na listku je lahko napisano karkoli, računalnik lahko gor nariše sličico, pa sledenje še vedno ne pomeni, da je to res zapisal tudi na disk.

Tu se bom raje ustavil, saj bo stvar sicer predolga in je ne bo nihče bral.

Sedaj lahko imate še 100 protiargumentov. Pri vsakem protiargumentu pa se vedno vprašajte, koliko znanja bi moral imeti vsakdo, ki bi nadziral takšne volitve – VSAKDO!

Pri glasovanju z lističi pa imamo listke, zapečatene glasovalne skrinjice, predstavnike več političnih strank v ISTEM prostoru, in to je to. Temu lahko VSAKDO zaupa. In če mogoče ne zaupa nekemu konkretnemu volišču, je volišč po Sloveniji več 3000 in nekdo, ki goljufa, mora goljufati na 3000 voliščih z 10.000 udeleženimi ljudmi, ki razumejo glasovanje in vidijo lističe ter glasovalne skrinjice.

Ne hvala. Ostanimo pri listkih in 10.000 udeleženih ljudeh – takšnim volitvam najbolj zaupam, elektronskim volitvam ne bom zaupal nikoli, saj imam preveč znanja.