Malce drugačno pogojno oblikovanje

Vprašanje ene izmed uporabnic na forumu, mi je dalo idejo za naslednjih par blogov, kjer se bom razpisal o malce bolj »nenavadnem« pogojnem oblikovanju. Besedico ‘nenavadnem’ sem dal v narekovaje, ker s tem ne mislim na nič kaj posebnega, temveč preprosto na dejstvo, da večina uporabnikov pač pozna pogojno oblikovanje kot spremembo oblike celice glede na njeno vsebino.

Torej če je neka vrednost majhna jo obarvamo rdeče, če je velika zeleno in kaj podobnega. Pogojno oblikovanje se tako namreč večinoma uporablja kot sprememba barve črk ali barve ozadja celice. Lahko pa s pogojnim oblikovanjem postorite še marsikaj drugega 🙂

V dosedanjih blogih sem se pogojnega oblikovanja dotaknil samo enkrat, ko sem razložil, kako lahko na obliko celice sovpliva vrednost v drugi celice tabele.

Continue reading Malce drugačno pogojno oblikovanje

Word: Tekst v tabelo in obratno

Ko v Excelu odpremo tekstovno datoteko, nam Excel ponudi čarovnika za uvoz besedila, kjer lahko besedilo ločeno s presledki (vejicami, podpičji, tabulatorji…) preprosto uvozimo.

Manj pa je znano to orodje v Wordu, a je ravnotako preprosto in ravnotako uporabno, ter deluje v obe smeri.

Word pred različico 2007

V kolikor imate vpisano (prekopirano) neko besedilo ločeno z nekim znakom, ga lahko preprosto in hitro spremenite v tabelo, tako da izberete Tabela / Pretvori / Besedilo v tabelo… Odpre se priročno okno, kjer izberete ločilo in Word bo tekst pretvoril v tabelo.

Gre pa tudi obratno. Torej imate tabelo, jo izberete, nato izberete Tabela / Pretvori / Tabelo v besedilo … in namesto tabele dobite besedilo ločeno z izbranim znakom.

Word različice 2007 in naprej

Ko imate besedilo v tabeli in tabelo izberete, Word v traku doda zaviheke Orodja za tabele in tam na zavihku Postavitev izberete opcijo Pretvori v besedilo (nahaja se skrajno desno v traku).

V kolikor pa imate besedilo in ga želite pretvoriti v tabelo, pa besedilo označite in na zavihku Vstavljanje izberite opcijo Tabela ter tam podopcijo Pretvori besedilo v tabelo…

Kako spremeniti izgled številk (oznak) v Wordu?

Včasih se pri oblikovanju pojavi želja po drugačnem oblikovanju številk ali oznak naštevanja. Recimo, da bi bile številke manjše ali pa oznake rdeče:

Pot do rezultata je skrajno preprosta :). Vse kar je potrebno storiti je, da z miško označite eno številko (eno oznako) in Word bo avtomatično izbral vse preostale.

Sedaj, ko je element izbran, pa samo še določite izgled (nabor znakov, velikost, barva…) in Word bo to avtomatično apliciral na vse oznake… 😉

Nedeljivi presledek

Pri oblikovanju dokumentov v Wordu včasih pridemo do situacije, ko bi želeli imeti v tekstu besedilo za katerega želimo, da ostane skupaj v eni vrstici. Primer takšnega besedila so:

  • zneski, kjer želimo, da oznaka valute ostane ob znesku in ne gre v drugo vrstico
  • oznake mer, kjer, podobno kot pri zneskih, želimo, da mera ostane ob številki
  • Kakšne posebne kratice, npr. d. o. o.

Trivaialna, a ne nujno pravilna rešitev

Omenjeno dilemo najlažje rešimo tako, da vmes pač ne vstavimo presledka in tako npr. napišemo 12,00€ ali 3m, d.o.o….

Pravilna rešitev

Če v besedili pač morajo biti presledki, lahko Wordu zaukažemo, naj presledek vseeno naredi, a to naj bo poseben nedeljivi presledek.

Nedeljivi presledki so posebni presledki, saj na njih Word ne bo prelomil vrstice. Če torej Word ob urejanju pride do situacije, kjer bi moral biti znesek v prvi vrstici, valuta pa v drugi, tega pač ne bo dovolil in bo tako znesek kot valuto zapisal v drugo vrstico.

Da bi to dosegli moramo med znesek in valuto vpisati poseben – nedeljivi – presledek. Do njega pridemo tako, da pritisnemo kombinacijo tipk <CTRL>+<SHIFT>+<PRESLEDNICA>. To je vse 😉

Torej ko želite v Wordu napisati 10 m morate to storiti tako, da napišete 10, pritisnete kombinacijo tipk <CTRL>+<SHIFT>+<PRESLEDNICA>, ter nato pišete dalje…

Vsi nabori znakov v vašem računalniku

V dneh, ko “se ženijo ptički” in ko praznujemo uvoženi praznik zaljubljencev, se uporabniki spomnite, da bi lahko soljudem poslali kakšno misel, verz… nekaj lepega pač.

Seveda pa ne želite, da bi to izpadlo kar tako malo mimo, temveč bi želeli to izpisati s kakšno lepo pisavo in na računalniku imate 200 pisav, pa sploh ne veste:

  1. Kako izgledajo
  2. Ali znajo natisniti Č, Š in Ž

Continue reading Vsi nabori znakov v vašem računalniku

Graf v Excelovem komentarju

»Slika pove 1000 besed«, so me učili že od osnovne šole dalje. A kaj ko so mnogokrat pomembne tudi številke. Tako se uporabniki včasih srečate s problemom, ko želite ljudem (večinoma šefom in predpostavljenim) posredovati neke informacije, a pri tem morate vse skupaj stlačiti na en ekran oz. želite da je informacija predstavljena čimbolj kompaktno.

Kadar so številke zelo pomembne, hkrati pa bi želeli prikazati tudi različne grafe iz teh istih številk, se pojavi problem, saj morajo prejemniki tako skakati iz številk na grafe in nazaj. Mnogokrat je to moteče in zato izgubljajo fokus!

Kaj pa če bi hkrati predstavili številk in graf? Z malce iznajdlivosti je možno tudi to!

Continue reading Graf v Excelovem komentarju

Dinamični graf

Počasi je, preko prispevkov o dinamičnih območjih in o poimenovanjih območij, zares prišel čas, da si ogledamo izdelavo dinamičnega grafa. To je graf, ki prikaže toliko podatkov, kot jih zapišete.

S pomočjo tega »trika« imate tako možnost ustvariti graf enkrat za vselej in ne vedno, ko se poveča število podatkov. Tipična uporaba je ob prikazu poslovanja, ki prikazuje mesece in vsak mesec se pojavi nova postavka zato je potrebno izrisati nov graf… Ali pač ne ;).

Continue reading Dinamični graf

Pogojno oblikovanje celic glede na preostale celice

Zadnjič se je na forumu pojavilo zanimivo vprašanje, s katerim se trudi mnogo uporabnikov. Namreč pogojno oblikovati neko celico, ki ima fiksno vrednost je dokaj preprosto, kaj pa če želimo v v neki tabeli obarvati rdeče celico z najnižjo vrednostjo?

Najnižje vrednosti v tabeli ni težko poiskati:

=MIN([področje tabele])

Če pa hočemo obarvati celico, ki ima to vrednost, pa je potrebno v okno pogojnega oblikovanja pač vpisati formulo, ki pravi:

Če je vrednot trenutne celice enaka minimalni vrednosti celotne tabele, potem jo obarvaj.

Če bi šli vpisovat pogojno oblikovanje v vsako celico tabele bi bilo to seveda skrajno zamudno in tudi dokaj nesmiselno. Kaj pa če se pogoj malce spremeni ali bomo šli zopet popravljat 5000 celic? Seveda ne!

Pogoj za obarvanje zatorej določimo za celotno tabelo naenkrat, pri tem pa se moramo zavedati, da bo Excel formulo razumel natanko tako, kot razume vse formule, ki jih vnašamo na večje območje celic hkrati.

Naša formula se bo vedno sklicevala na zgornjo desno celico tabele, Excel pa jo bo ustrezno priredil za vse ostale celice na celotnem področju.

Iskanje najmanjše celice

Predpostavimo torej da se naša tabela nahaja na območju F10:P42 in da želimo z rdečo obarvati celico, ki je na tem območju najmanjša:

  1. Označimo celotno področje
  2. V Excelu 2003 izberemo opcijo Oblika / Pogojno oblikovanje … in odpre se novo okno, v katerem:
    • na desni strani izberemo opcijo ‘Formula je’
    • vpišemo formulo: =F10=MIN($F$10:$P$42)
    • in izberemo rdečo podlogo
  3. V Excelu 2007/2010 pa izberemo opcijo Pogojno oblikovanje, ki se nahaja na traku Osnovno.
    • Odpre se nov podmeni, na katerem izberemo opcijo Novo pravilo
    • Odpre se novo okno v katerem izberemo opcijo Uporabi formulo za določanje celic za obilovanje
    • Spodaj vpišemo formulo: =F10=MIN($F$10:$P$42)
    • in izberemo rdečo podlogo

V vsakem primeru se nam v tabeli RDEČE obarva celica, ki nosi najmanjšo vrednost.

Kako deluje ta formula?

V pogojno oblikovanje smo vpisali formulo:

=F10=MIN($F$10:$P$42)

In s to formulo smo Excelu zaukazali: “V kolikor je vrednost celice F10 enaka minimalni vrednosti v celotni tabeli MIN($F$10:$P$42), potem celico obarvaj!”.

Ob tem vas še enkrat opozarjam, da smo v formulo vpisali celico F10, saj je to zgornja desna celica našega območja in Excel jo bo ustrezno zamenjal v vsaki celici. V celici K27 bo Excel zatorej videl sledečo formulo:

=F27=MIN($F$10:$P$42)

V funkcijo MIN pa smo vnesli absolutni naslov, saj ne želimo, da bi Excel spreminjal območje. Več o absolutnem ~ relativnem naslavljanju si lahko preberete med nasveti.

Še par zanimivih možnosti

maksimalna vredost

=F10=MAX($F$10:$P$42)

vse vrednosti, ki so manjše od povprečja
=F10<AVARAGE($F$10:$P$42)

Obarvanje vseh podvojenih vrednosti

Mnogokrat je želja v neki veliki tabeli najti vse podvojene vrednosti:

=COUNTIF($F$10:$P$42;F10)>1

🙂

Gantogram

Zadnjič sem vam opisal kako lahko izdelate »lebdeči graf« in seveda lahko povsem isto tehniko uporabite tudi pri izrisu gantograma:

Gantogram na sliki je seveda malce ozek (toliko da se slika vidi na blogu), a sicer je to čisto pravi gantogram. Kot že zapisano, pa sem ga tudi ustvaril na povsem enak način, kot »lebdeč« graf, le da so tukaj »stolpci« obrnjeni vodoravno.

Omenjen graf sem izdelal na podlagi sledeče tabele:

Sam graf pa omenjam zato, ker je potrebno (zaradi datumov!) ob gantogramu malce več truda. Če namreč izdelate graf na podlagi gornje tabele, boste dobili sledeč zmazek:

Na omenjenem grafu sta vidni vsaj dve iztopajoči napaki. Prva napaka so sami odseki, ki so vsi enaki, druga napaka pa so neki čudni datumi spodaj. Če graf povečate vidite, da so spodaj zapisani datumi od 0.1.1900 do 4.10.2173!!!

Od kot Excelu ti datumi?

Za raziskavo te »skrivnosti« si morate prebrati, kako Excel sploh vidi datume. Kot vidite, je datum pač navadna številka in številka 0 je pač »datum« 0.1.1900. Na drugi strani pa imamo datum 4.10.2173. Zakaj?

No; če datumsko celico 11.10.2011 prikažete kot število, boste videli 40827, 8.11.2011 pa kot 40855. Vsota omenjenih števil je 81682, kar predstavlja datum 20.8.2123 in Excel na koncu tabele pač pokaže večji datum in je izbral 4.10.2173.

Popravek tabele

V drugi stolpec moramo – kot že pri »lebdečem« grafu – dodati pač samo število dni vsake naloge, ki je seveda razlika obeh datumov. Dobimo torej spodnjo tabelo:

S tem že dobimo precej bolj smiseln graf, a datumi so še zmeraj čudni in preveliki – leto je odveč! Zato je potrebno izbrati os z datumi in ji najprej ročno nastaviti meje datumov:

Nakar ji nastavimo še obliko datumov (damo dan in mesec), s čimer dobimo gantogram z začetka današnjega bloga 😉


Lebdeči graf

Zadnjič sem ob oblikovanju grafa za magistrsko nalogo s področja botanike naletel na zanimiv problem. Šlo je za raziskovanje rasti neke posebne rastline in v nalogi je bila tudi tabela z izmerjenimi velikostmi listov.

Šlo je za veliko rastlin, ki so bile vsak teden natančno popisane in izmerjene, nakar je bila izdelana manjša tabela v kateri so bile zapisane samo velikosti najmanjšega in največjega lista v posameznem mesecu. Tabela je torej izgledala takole:

Želja pa je bila izdelati graf, ki bi prikazal elemente grafa kot »plavajoče« delce od minimalne do maksimalne vrednosti. Potrebno je bilo torej izdelati graf, kot je prikazan na sliki:

In kako narediti takšen graf?

Če boste to obliko grafa iskali med vgrajenimi grafi je ne boste našli, lahko pa takšen graf preprosto ustvarite. Trik je v tem, da najprej malce popravite tabelo in sicer tako da bo v drugem stolpcu samo razlika med minimalno in maksimalno vrednostjo:

In na podlagi te tabele izdelate povsem navaden stolpčni graf, kjer se en stolpec nahaja na drugem in potem spodnjemu stolpcu označite da je neviden oz brez barve in dobite natančno graf, kot ga potrebujete oz. kot je prikazan zgoraj 😉