=SUMIF(območje1; kriterij; območje2)
PS: Bodite pozorni na tretji primer, kjer sta območji različni, saj Celje iščemo po prvem, seštevamo pa po drugem!
Zadnjič se je na enem izmed forumov pojavilo zanimivo vprašanje uporabnika, ki se je v Wordovem dokumentu želel sklicevati na določen tekst znotraj dokumenta samega.
Želja je torej imeti neko besedilo, ki se lahko večkrat pojavi, a pri tem želimo, da je vedno enako; če ga torej spremenimo na izvoru, se spremeni po celotnem dokumentu. Nekaj takšnega, kot sklic na celico v Excelu.
Seveda kaj takšnega ne potrebujete vsak dan in zato se le malo ljudi sploh zaveda, da je kaj takšnega možno realizirati tudi v Word-u.
Na hitro se recimo spomnim primerov iz pravne stroke ali pač poslovnega okolja, kjer želite, da se ime neke stranke večkrat pojavi v dokumentu in pri tem je seveda zelo zaželeno, da je ime konsistentno, torej enako skozi celoten dokument.
Kako torej kaj takšnega doseči v Wordu?
Continue reading Word – sklicevanje na besedilo
V Excelu 2007 in 2010 se vam lahko zgodi, da je opcija delnih vsot naenkrat onemogočena. Zakaj?
Dobro; možnosti je kar nekaj, od najbolj banalne, da pač vnašate vsebino neke celice in tedaj je seveda večina stvari (razen vnosa) onemogočenih; pa do bolj »naprednih« problemov.
Excel je že dolgo poznal tki. Sezname. Torej v Excelu 2003 ste lahko določeno območje na listu oblikovali kot seznam in tedaj vam je Excel v naslovno vrstico vrinil filter in celotno tabelo oblikoval tako, da se je ob vnosu podatkov sama povečevala. Excel 2007 je te sezname preimenoval v Tabele, kar se m zdi skrajno neprimerno poimenovanje, saj uporabnike samo bega.
Continue reading Zakaj imam v Excelu onemogočene delne vsote?
Dandanes se po elektronski pošti prenaša vseveč dokumentov in med njimi seveda tudi veliko Excelovih datotek. Problem teh datotek pa se pojavi, ker nad njimi nima nihče nobenega pregleda.
Tako se zgodi, da datoteko pošljete »v svet« določenim sodelavcem. Čez nekaj časa pa dobite datoteko nazaj z opisom, da je določena oseba pač spremenila nekaj vrednosti, ker niso bile pravilne… OK, vse lepo in prav – a kako ugotoviti, kaj je bilo spremenjeno, predvsem pa ali je bilo spremenjeno samo to ali pa (po pomoti / ali zanalašč) še kaj drugega?
Continue reading Kako primerjati Excelove delovne zvezke?
Eno izmed pogostejših opravil uporabnikov v Excelu je dešifracija podatkov. Dešifracija pomeni, da namesto šifre ki ljudem nič ne pomeni (šifra artikla, poštna številka, davčna številka, EMŠO…) v tablo zapišemo podatke, ki uporabniku nekaj pove (naziv artikla, naziv kraja, ime osebe…).
V teh primerih imamo namreč vsaj dve tabeli in v prvi tabeli imamo neke šifre ter pripadajoče podatke (recimo davčne številke in promet zadnjih dveh mesecev), v drugi tabeli pa imamo seznam šifer in ustrezne nazive (npr. seznam podjetij po davčnih številkah).
Sedaj je potrebno h prvi tabeli namesto šifer zapisati nazive. KAKO?
Continue reading Kako poštnim številkam najti ustrezna mesta?
V prejšnjem blogu sem pokazal, kako nam lahko Excel pomaga pri vizualizaciji podatkov in kako lahko na hiter in preprost način izvemo kateri elementi so dobri (zeleno) in kateri slabi (rdeče).
Toda problem, ki se ob tem pojavi, je dejstvo, da zna Excel te »semaforčke« (barvne oznake) prikazati samo nad določenim območjem podatkov. Excel zatorej vse podatke vzame skupaj in med njimi izbere dobre, slabe in povprečne.
To je sicer čisto OK in uporabno, a še mnogo bolj bi bila stvar uporabna, če bi znal Excel primerjati dve množici podatkov in med njimi najti boljše oz. slabše. Konkretno nas namreč največkrat zanima ali so neki podatki (prodaja za mesec maj) boljši ali slabši kot neki drugi podatki (prodaja za mesec april).
Kako torej primerjati prodajo prejšnjega meseca s prodajo tega meseca?
Continue reading Malce drugačno pogojno oblikovanje III
Če nadaljujemo pogovor o malce drugačnem oblikovanju, vam bom danes prikazal, da zna »novejši« Excel za pogojno oblikovanje uporabiti tudi različne ikone (semaforje), ki lahko uporbniku lepo in jasno prikažejo kaj se s podatki dogaja.
Najpreprostejšo uporabo semaforja vam bom prikazal v današnjem blogu. Ideja je preprosto v tem,. da imate neko množico podatkov in med njimi bi želel videti, kateri podatki do dobri, kateri povprečni in kateri slabi. Imamo torej neke podatke:
In želeli bi si hitrega, jasnega in preprostega vpogleda v to kateri podatki odstopajo v pozitivni ali negativni smeri.
Continue reading Malce drugačno pogojno oblikovanje II
Vprašanje ene izmed uporabnic na forumu, mi je dalo idejo za naslednjih par blogov, kjer se bom razpisal o malce bolj »nenavadnem« pogojnem oblikovanju. Besedico ‘nenavadnem’ sem dal v narekovaje, ker s tem ne mislim na nič kaj posebnega, temveč preprosto na dejstvo, da večina uporabnikov pač pozna pogojno oblikovanje kot spremembo oblike celice glede na njeno vsebino.
Torej če je neka vrednost majhna jo obarvamo rdeče, če je velika zeleno in kaj podobnega. Pogojno oblikovanje se tako namreč večinoma uporablja kot sprememba barve črk ali barve ozadja celice. Lahko pa s pogojnim oblikovanjem postorite še marsikaj drugega 🙂
V dosedanjih blogih sem se pogojnega oblikovanja dotaknil samo enkrat, ko sem razložil, kako lahko na obliko celice sovpliva vrednost v drugi celice tabele.
Continue reading Malce drugačno pogojno oblikovanje
Ob delu z vrtilnimi tabelami je običajno, da vrtilno tabelo izdelate in potem pač menjujete podatke – dodajate mesece ali pa kar zamenjate vse podatke.
Ob tem pa se pojavi večni problem, ker morate kasneje v vrtilni tabeli znova in znova nastavljati območje novih podatkov.
Kot smo se naučili pri dinamičnih grafih, pa vam z malce iznajdlivosti tega seveda ni potrebno početi.
Namesto da uporabite fiksno območje za določitev podatkov, raje določite dinamično območje in vrtilna tabela se bo vedno prilagodila količini podatkov.
Ko torej v prvem koraku vrtilne tabele določite območje podatkov, namesto fiksnega območja (npr =A1:H23476), raje uporabite dinamično območje (npr. =podatki). Območje poimenujete natanko tako, kot je opisano tukaj.
Ko imate območje enkrat določeno in poimenovano (npr. podatki), pa lahko v drugem koraku čarovnika preprosto izberete to poimenovano območje 😉
1. Imate podatke, nad katerimi želite izdelati vrtilno tabelo
2. Če se takoj lotite izdelave vrtilne tabele, bi morali določiti fiksno območje – to ni dobro
3. Zatorej raje določite dimanično območje
V tem konkretnem dinamičnem območju smo rekli oz. zahtevali sledeče:
=OFFSET(List1!$A$1; ' začni v celici A1 0; 0; ' nič se ne odmakni ne levo ne desno COUNTA(List1!$A:$A); ' območje j veliko toliko kot je ' polnih celic v prvi koloni 10) ' in ima 10 kolon
5. in to je to :):) !
Ko v Excelu odpremo tekstovno datoteko, nam Excel ponudi čarovnika za uvoz besedila, kjer lahko besedilo ločeno s presledki (vejicami, podpičji, tabulatorji…) preprosto uvozimo.
Manj pa je znano to orodje v Wordu, a je ravnotako preprosto in ravnotako uporabno, ter deluje v obe smeri.
V kolikor imate vpisano (prekopirano) neko besedilo ločeno z nekim znakom, ga lahko preprosto in hitro spremenite v tabelo, tako da izberete Tabela / Pretvori / Besedilo v tabelo… Odpre se priročno okno, kjer izberete ločilo in Word bo tekst pretvoril v tabelo.
Gre pa tudi obratno. Torej imate tabelo, jo izberete, nato izberete Tabela / Pretvori / Tabelo v besedilo … in namesto tabele dobite besedilo ločeno z izbranim znakom.
Ko imate besedilo v tabeli in tabelo izberete, Word v traku doda zaviheke Orodja za tabele in tam na zavihku Postavitev izberete opcijo Pretvori v besedilo (nahaja se skrajno desno v traku).
V kolikor pa imate besedilo in ga želite pretvoriti v tabelo, pa besedilo označite in na zavihku Vstavljanje izberite opcijo Tabela ter tam podopcijo Pretvori besedilo v tabelo…